Objave

Na Martinovo soboto smo se odpravili v zimo v Karavanke. Peš seveda, za smučanje res še ni! No, za kazen smo se nagazili kot že dolgo ne! Smo se pa vsaj naužili zimske idile in nabrali nekaj kondicije za zimo.
V zasedbi Maruša, Nežica, Džani, Mare in jaz smo se iz jesenskega Srednjega vrha znašli v zimskih razmerah pod Vošco. Na pol poti smo dohiteli Nejca, Petro in Katarino, tako da smo s skupnimi močmi zgazili do vrha, kjer je snega okoli 70-80 cm! Sneg je bil sicer precej ojužen in skorjast, tako da...

Ta vikend smo z Marušo in Maretom prehodili greben nad Travniško dolino, kjer smo se navduševali nad odkrivanjem samotnih brezpotij med zlatimi macesni in kraškim svetom, se greli na toplem jesenskem soncu in se pasli na jesenski travi in razgledih...
Izhodišče je Vrsnik nad Sočo, od tam po markirani poti do idilične planine Za skalo in naprej po lepo uhojeni stezi proti Travniški dolini. Tam smo zavili naravnost na Plazki Kuk in po grebenu čez Planjo, Travniški rob in Travnik do Plaskega Vogla. Od tam...

Julija sem se udeležil odprave na 7509 m visoki Mustagh Ata na zahodu Kitajske; osamelec, ki leži nekako med pogorjema Pamir in Kunlun Shan. Odpravo je organiziral in vodil Iztok Cukjati, v ekipi pa nas je bilo 9, od tega 7 smučarjev in 2 pešaka. Mustagh Ata namreč slovi kot najvišji turnosmučarski vrh, saj je možno celoten vzpon (in, bolj pomembno, spust!) opraviti na smučeh. To seveda pomeni tudi, da gre za tehnično nezahteven in objektivno relativno varen vzpon, posledično je vrh precej oblegan.
Kljub...

Grebeni so zakon in to nedeljo, ko je bilo lepše (beri: ne prevroče) vreme sem prehodil enega bolj samotnih in divjih grebenov Kamniških Alp. Izhodišče je nekdanji mejni prehod na Pavličevem sedlu, markacije pa mejni kamni, ki so na gosto posejani po grebenu. Prvi del grebena je eno samo uživaško pohajanje skozi tih gozd, kjer se skromna stezica večkrat izgubi v podrasti, kar pa nič ne moti, saj je hoja prav prijetna po mehki podlagi.
Po celi vrsti manj izrazitih in redko obiskanih vrhov stvari postanejo...

Včeraj smo z Marušo in Nežico peljali pohodniško sekcijo na sprehod nad Remšendolom. Ta pozabljena dolina je pravi skriti biser tik za mejo. Mi smo naredili lep krog, sprva po markirani poti pod Rabeljskimi špicami in preko grebena čez Šober do Vraške škrbine. Tam smo zavili po lepo uhojeni stezici med strme skalne vršiče nad Sinjim dolom, ki se spušča proti Predelu. Po malo slabši stezici gre brez težav do predvrha Vršiča, od tam pa po izpostavljenem grebenu z nekaj kratkimi plezalnimi vložki do travnatega...

V soboto v Slovenski ni bilo gneče, le pet Hrvatov in jaz. Vsi Slovenci pa so šli očitno na jug, ni čudno, da so bili na meji zastoji...
Razmere v smeri morda res niso idealne (pa saj nikoli niso!), a po več letih odlašanja smo imeli dovolj sprenevedanja. Vseeno pa smo tokrat smuči pustili doma in si precej olajšali vzpon, sploh čez kopne skoke. Seveda pa smo na ta račun zamudili lep spust Za Cmirom, kjer je snega še presenetljivo dovolj.
Prvo zoprno mesto je takoj na vstopu – prehod čez krajno zev....

Na dan norcev sva šla z Maretom v Malto, kjer sva se z vso smučarsko opremo na ramah počutila, da bo to najin dan... Po dobri uri hoje do snega in še nekaj hoje po dolgovezni cesti sva končno prišla na širna pobočja nad gozdom in sčasoma prišla do (neoskrbovane) koče Villacherhütte. Nato se je začelo iz naju delati norca še vreme in nama pošiljalo vse od sonca, vetra do snega... Saj sva se že res spraševala po zdravju, pa kljub temu sva vztrajala po ledeniku meglenemu vrhu naproti. Kaj to pove o nama, ne...

Letos že drugič na zimskih počitnicah v Gruziji in prav nič ne bi imel proti, če bi to postala kar vsakoletna tradicija! Lani smo v odročni Mestii sicer doživeli bolj pristno Gruzijo, letos pa smo obiskali bolj znano (in predvsem bolj dostopno!) smučarsko središče Gudauri, cca 100 km severno od Tbilisija. Gre za največje smučišče v Gruziji (60 km prog), kjer so tudi odlične možnosti za freeride in...

Za vikend sva šla z Maretom na eno kondicijsko nad Bohinjem. Kar lepo sva se nahodila, malo manj pa nasmučala v mešanih razmerah, ki so bile večkrat zanič kot slabe... :)
Še najlepše je spodaj v obsežnih gozdovih, ki so bili v sveži beli odeji res idilični. V Bohinju je sicer povsem kopno in z avtom gre še naprej od razcepa Voje-Vogar. Se pa tudi lepo pripelje s Planine pri jezeru do Blata in smuk po cesti. Višje nad planinami je ciljev neskončno, a trenutno so vsi bolj slabo zasneženi, spihani,...

V zadnjem tednu smo šli še dvakrat na sever. V sredo smo šli z Marušo in Maretom pogledat proti Preberju, pa je že od daleč izgledal preveč spihan in smo zavili na Grosse Kesselspitze tik pred Obertauernom. Ljudi je bilo malo, novega snega pa dovolj, sploh ker je končno tudi podlaga. Z vrha smo smučali proti jugu, kar bi bilo super, če ne bi bilo tiste difuzne svetlobe, da smo zavijali bolj po občutku. Nižje v gozdu je šlo potem tako lepo, da smo na planini Gastalm spet vpregli pse in šli še na Sichelwand....