V soboto v Slovenski ni bilo gneče, le pet Hrvatov in jaz. Vsi Slovenci pa so šli očitno na jug, ni čudno, da so bili na meji zastoji...
Razmere v smeri morda res niso idealne (pa saj nikoli niso!), a po več letih odlašanja smo imeli dovolj sprenevedanja. Vseeno pa smo tokrat smuči pustili doma in si precej olajšali vzpon, sploh čez kopne skoke. Seveda pa smo na ta račun zamudili lep spust Za Cmirom, kjer je snega še presenetljivo dovolj.
Prvo zoprno mesto je takoj na vstopu – prehod čez krajno zev. Naprej je do Macesnov lepo zasneženo, nato sledi prvi kratek skalni skok. Prečka do Belih plati je neproblematična, Bele plati pa kopne. Sledi lepa grapa do nekajmetrskega kopnega skoka v Bučerjevi steni, nato pa po širni Slovenski grapi in levo v Prevčev izstop. Z izjemo tistih nekaj skokov, super razmere: sneg trd, lepo uhojeno. Le na izstopu smo sledili gazi v levo, ki nas je pripeljala na sonce, čez kratek skalni odsek in v strmo prečko nazaj desno v pravi izstop na rob stene (naravnost gor je od zgoraj izgledalo precej lepše, a ni bilo videti sledi).
Na vrhu smo bili dovolj zgodaj, da se ni prediralo, dan je bil krasen in smo se sprehodili do Staničevega doma in Za Cmirom navzdol. Sneg sega skoraj do gozda, tam pa že zelenijo bukve in rasejo rože...
Enkratna tura, prava klasika! Objava tudi na blogu.
