Grebeni so zakon in to nedeljo, ko je bilo lepše (beri: ne prevroče) vreme sem prehodil enega bolj samotnih in divjih grebenov Kamniških Alp. Izhodišče je nekdanji mejni prehod na Pavličevem sedlu, markacije pa mejni kamni, ki so na gosto posejani po grebenu. Prvi del grebena je eno samo uživaško pohajanje skozi tih gozd, kjer se skromna stezica večkrat izgubi v podrasti, kar pa nič ne moti, saj je hoja prav prijetna po mehki podlagi.
Po celi vrsti manj izrazitih in redko obiskanih vrhov stvari postanejo bolj resne. Vzpona na Matkovo kopo sem se lotil z desne: po prečki desno vodi skromna stezica, skozi naravno okno in po strmi grapi (I-II), levo iz grape na občasno ruševnat greben, čez kratek skok (II+) in po izpostavljeni prečki proti desni in na vrh. Sestop na drugo stran po običajni smeri pristopa je za stopnjo lažji, a še vedno ne enostaven. K sreči je v pomoč nekaj možicev, ki jih nikjer drugje na moji poti ni bilo videti.
Najbolje bi bilo slediti slabo uhojeni stezici do dobro vidne Matkove krnice, jaz sem šel kmalu spet na greben, ki je kar težko prehoden in ruševnat. Recimo, da nisem izgubil toliko višine, zato pa nekaj več časa in energije... Nad krnico po strmem melišču do škrbine in v lepem, občasno zračnem poplezavanju (I-II) čez Krničko goro. Za konec še po severnem grebenu na Mrzlo goro. Prvemu delu grebena sem se izognil po levi in po strmih skalah (I-II) prišel na vršni greben, od koder je le še kratek užitek do vrha.
Sestop po markirani poti v Matkov kot je razvlečen in neverjetno zoprn. Za konec še par kilometrov po cesti do konca doline in do glavne ceste, ki pelje nazaj na Pavličevo sedlo. Moram reči, da sem bil prepričan, da bom brez težav dobil štop nazaj do sedla kljub redkemu prometu. Vseeno sem začel marširati po cesti navzgor... in, 7 kilometrov in 500 m vzpona kasneje, prisopihal do avta... Nisem štel koliko jih je peljalo mimo, a vsekakor dovolj, da bi v tisti uri in pol lahko kdo pobral nesrečneža. Še dobro za planinski dom Majerhold ob poti, kjer sem si privezal dušo in zmogel tiste zadnje pol ure. O lepotah hoje po cesti pa ne bi.
Zelo priporočljivo. Mogoče bi bilo smiselno sestopiti z Mrzle gore na Okrešelj in v Logarsko, kjer bi najbrž lažje dobil prevoz. Pa še pot je neprimerno lepša.
Več na blogu.
