Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam. Z nekaj vmesnimi gibanji po gorah v zadnjem obdobju sem se po vseh teh dolgih mesecih toliko sestavil, da sem se s prijateljema Lukatom in Rokom odločil ponovno preskusiti v klasiki, kjer sem zaradi nenadne spremembe vremena in silovite nevihte pred skoraj natanko 20. leti tik pred vstopom obrnil in bežal proti dolini... Hudičev steber nam je bila lepa smer s samo enim izrazito grdim in drugim, prav tako edinim zares težjim mestom, ki se ga morebiti nismo prav lotili - "direktno na gliho" včasih ni najboljše :) Več fotografij in celotna objava vključno z vrisano smerjo na fotografijah za morebitne izgubljene v smeri pa na blogu.
