Objave

Opevana in povečini hvaljena smer z udobnim dostopom s prelaza Vršič je nadvse priljubljena smer, ki smo jo imeli Rok, Luka in jaz med tednom k sreči povsem zase. Smer nam je bila v redu, a brez vsakršnih presežkov. Dostop je zaradi odsotnosti snega preprost(-ejši), vseeno pa je na nekaj mestih potreben previden korak. V uri in četrt smo se znašli pod steno, kjer vstopa ni težko zadeti. Kljub sicer toplemu dnevu pa nas je presenetil hlad in prvi metri smeri so minili s precej trdimi prsti. O sami smeri je že...

Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam. Z nekaj vmesnimi gibanji po gorah v...

V nedeljo sva se z Luko Kramaričem mudila v redko plezani Rogljici nad Krnico. Po najinem mnenju je smer po krivici dokaj redko plezana, saj ponudi pravo in konkretno alpinistično doživetje: dolg dostop, še daljši sestop, skopo opremljenost, dolžino in dokaj kompleksno orientacijo. Zadovoljstvo vrh stene je zagotovljeno! Tole bo malo daljši zapis, mogoče komu pride prav. Do stene sva dostopala 3 ure. Nisem prepričan, če sva ubrala pravo »pot«, saj sva s poti proti Špiku zavila proti Rogljici precej...

V soboto sva se z Luko Kramaričem ponovno potikala v stenah nad Tamarjem. Tokrat sva splezala SV raz Jalovca, ki ponuja res kvalitetno plezarijo v krasnem okolju. Smer je precej dobro opremljena, tako da klinov nisva zabijala, vseeno pa sva sem ter tja uporabila frende. Skala je za slovenske razmere zelo kvalitetna, z orientacijo ni težav. Detajl smeri se nahaja povsem na koncu, zato zbranost ne sme popustiti prav do konca. Vseskozi sem imel ta zloglasni detajl nekje v mislih. In res je dokaj zoprn, čeprav...

V nedeljo sva se z Blažem odpravila na Vršič. Pričakovala sva gužvo in ektremno vročino. Glede prvega nisva ravno ukrepala, saj sva bila na Vršiču nekaj čez osmo, ko je bilo že tropskih 24 stopinj in so po parkingu in ob cesti že veselo skakljali pripadniki državnega represivnega aparata. Tako da sva parkirala nižje pri koči in jo nato hitro ucvrla v senco severne stene, kjer pa je bilo zelo prijetno.

Sprva sva imela namen plezati Tandro Mandro ali Ribo, vendar je bilo v obeh smereh že po nekaj navez...

Z Nejcem Štebetom sva v nedeljo plezala nad Jezerskim. Lepa linija smeri kar vabi k plezanju. Enostavna orientacija in solidna opremljenost smeri prav tako. Vseeno sva zabila nekaj klinov in uporabila nekaj frendov. Ključni del smeri, ki ga sestavlja nekaj pravih bolder gibov, se mi je zdel precej zahteven, čeprav sva oba zlezla prosto. Slabe tri ure in pol plezanja je bilo dovolj, da sva se znašla na vrhu smeri, kjer naju je dokončno pozdravilo žgoče sonce.

Včeraj sva z Luko Kramaričem (AAO) plezala klasiko v Šitah. Smer naju kar zaposlila, saj je bistveno daljša od "uradnih" 550m, poleg tega pa je smer precej konstantna. Večjih težav z orientacijo nisva imela, razen na koncu dolge gredine v zgornjem delu smeri. Mogoče komu pride prav: približno 10m preden se gredina zaključi se je potrebno spet pognati v vertikalo in splezati na okoli 10m visok neizrazit stolp (v opisu na slovenskih stenah je poimenovan "prislonjen stolp"). Midva sva iskala prehod prav na koncu...

Z Mihom sva izvedla grebensko prečenje treh vrhov v Bernskih Alpah nad Kanderstegom v Švici. Prvi dan sva se povzpela do koče Blüemlisalp, kjer je dobiti prenočišče kot zadetek na lotu. Koča je non-stop 100% zasedena in da zadeve funkcionirajo imajo poseben red, kjer je vse določeno; kje v koči boš sedel, kaj in kdaj boš jedel, kje boš spal, kdaj boš vstal ko greš na grebensko prečenje...
Skratka prepustiš se utečenemu sistemu. Zjutraj po zajtrku sva samo sledila številnim lučkam navez pred nama, ki so...

Pretekli petek je bil v francoskih Savojih kar vroč dan za dostopanje do koče Refuge Mont Pourri in na poti naju je z Mihom čakalo nekaj izzivov. Naprej se je bilo potrebno prebiti čez številne krave, ki so prežvekovale točno na sredi poti, sicer so se le te počasi umikale ampak mine na poti so ostale. Malce višje so kozorogi z ogromnimi bodali stražili svojo čredo. Zanimivo da jim je najbolj sočna trava ravno ob poti in jo želijo samo zase. Ko z obvozi pridem že skoraj do koče, ki je nikjer ni videti, se je...

Z Luko Kramaričem sva si v sredo privoščila dan dopusta in dan izkoristila za plezanje v Veliki Martuljški Ponci. V torek zvečer sva se povzpela do Bivaka za Akom in v udobnem bivaku prenočila. Ob ranem jutru sva zapustila bivak in se najprej povzpela do Treh macesnov, nato pa po dolgi prečki v desno vse do vstopa v Severno grapo, nekje na višini 2250 do 2300m. Začetek je nezgrešljiv, vstopiš v ozek graben, precej podoben Hudičevemu žlebu. Po 100 dolžinskih metrih pa sva zašla v past: zavila sva v lev krak...