...sem se spraševal ves čas na poti nazaj v Ljubljano, po tem ko sva z Luko preplezala najino prvo skupno smer, Smer dr. Dolharja (iV+, 250m) v Grebencu Male Mojstrovke.
Smer sva izbrala, ker sva prvič plezala skupaj in nisva hotela ničesar pretežkega ne predolgega, po skici in opisih sodeč pa je smer kar dobro opremljena in tudi orientacijsko ne preveč zahtevna.
Po nekaj zgodnjih logističnih zapletih sva bila ob 8h na dostopu, ki pa je zelo kratek (sledi se normalni poti na NŠG in potem ob...
Nedelja se je začela z budnico ob nenavadni uri, ko nekateri še na polno žurirajo. Ne vem, ali me je zbudila budilka, ali glasba z zabave nekaj sto metrov stran.
Na Vršič sva se pripeljala še v popolni temi in daniti se je pričelo, ko sva se že spuščala v Tamar. Pri potoku sva zavila z markirane poti navzgor proti začetku smeri. Vmes se enkrat nisva mogla zediniti ali plezati naravnost po mokri grapi ali se vleči naokrog po vlažni travi. Boljša izbira je bila skala. Po treh urah sva bila pod steno, kjer...
V nedeljo smo se z Nejcem in Špelo (AO Kamnik) odpravili v Skalaško. Opisov je dovolj, zato le na kratko. Nekoliko presenetljivo smo bili cel dan v smeri sami, če izvzamemo navezo, ki je zgrešila vstop v smer. Smer je lepa, orientacijsko ne pretirano zapletena in precej dobro opremljena. Med plezanjem se človek dobre zave velikosti Stene. Tik nad ključnim delom smeri (Ladjo) je padlo nekaj kapelj dežja- ravno dovolj, da smo se varovali še 2 raztežaja v strmih travah. Po 8 urah in pol smo vendarle prišli na...
Po nekaj letih sem se spet lotil klasičnih smeri v Steni. S Primožem M. sva se sprava lotila Bavarske, ki mi je, kljub več ponovitvam, še vedno zanimiva smer. Nočni dostop me je vseeno toliko zmedel, da v jutranjem mraku nisem našel najbolj optimalnega dostopa iz Poti čez Prag in sva izgubila kake pol ure. Prvič ta dan sem je izkazalo, de prezgodaj nima smisla.
Potem nama je plezarija kar lepo stekla in po 11. raztežajih sva z Bavarsko zaključila. Ker je bilo do sredine dneva še nekaj ur me je Primož...
Pretekli vikend smo Jurij, Aleš in jaz odšli malo plezat v Dolomite. Ideja je bila, da gremo raziskat kakšen konec, kjer se običajno ne pleza.
Po dopoldanski vožnji do Dolomitov smo za prvi dan izbrali stolpe Vajolet in na videz kratko smer Preuss Crack (120m, IV+/V-) v stolpu Delago. Dostop naj bi bil le formalnost - ko te žičnica pripelje do vrha, so stolpi za vogalom. No, ta vogal je bil dve uri hoje daleč. Pa tudi sama smer ni ravno enostavna. Gre se za kamin, ki poteka praktično od tal do vrha...
V nedeljo smo z mladcema Rokom in Luko lagano sportski po dooooolgi pavzi plezanja v gorskih skalnih smereh prispeli v Krmo. Pred Kovinarsko kočo nas je presenetilo število avtomobilov in mirili smo se, da so najbrž vsi odšli zelo zgodaj proti Kredarici ali pa da je parkirišče na koncu ceste polno. Že na dostopu smo spoznali svojo zmoto in začeli preštevati naveze pred in za seboj. V smeri smo začeli prvi, bi bilo pa bolj sproščujoče, če bi plezali zadnji, saj hitrost ta dan ni bila naša vrlina. Šli smo po...
Po letu dni se z Alešem zopet naveževa skupaj na štrik. Lani Steber revežev, letos Kovinarska. Da se zopet vrneva v isto ostenje naju je prepričal zelo poetični opis Miheliča, ki kar ne more prehvaliti smeri in dobre skale. A na terenu sva kmalu spoznala, da treba njegove opise jemati z malo rezerve - Mihelič bi nekaj fine skale našel verjetno tudi v hoji po melišču navzgor :)
Pri vstopu v smer sva naletela na še eno navezo, katero sva želela prepričati, da je vstop bolj levo. Na koncu sva se vdala in...
Preteklo soboto smo se po (pre)dolgem času z Lukom in Nejcem spet navezali na vrv. Južna stena Kogla je kot naročena za prve spomladanske plezalne ture. Dokaj hiter dostop in že smo plezali. Prve raztežaje, do gredine, je vodil Luka, ostalo Nejc, jaz pa sem se udobno umestil kot zadnji v navezi. Smer je res prijetna in ima zgledno navrtana stojišča. Klinov nismo zabijali, saj ji je kar nekaj že v smeri, nekajkrat smo dodali zgolj kakega frenda. Tik pred koncem smeri nismo izbrali Kranjske variante, ki je...
Smer sva si izbrala že prejšnji teden, ko sva se potikala okoli Staničevega vrha in so pogledi ves čas uhajali na mogočno J in JV steno Planjave.
Vremenska napoved za vikend je nihala, še posebej za nedeljo. Ustavili smo se pri 50% verjetnosti za dež med 8h in 10h in potem sonce. Tako se z Blažem lagano ob 8h odpraviva iz Ljubljane, a bolj kot se bližava Kamniku bolj izgleda, da je center deževnega oblaka ravno nad Planjavo in Repovim kotom. Veva, da se stena hitro suši, a na Jermanci zadeva ne...
Prsti so med karanteno močno srbeli, tako da sva z Blažem težko čakala "osvoboditev" občin in takoj zgrabila lepo vremensko okno za plezanje v skali.
Letos sva v zimskih razmerah z železom napadala obdelovala severne stene v KSA, iz Logarske doline in Jezerskega, preteklo nedeljo pa je bila južna, kot britev ostra in kot poper suha (čeprav po deževju) južna stena Staničevega vrha, prvega izmed vrhov Zeleniških špic, idealna destinacija za pomladno vplezavanje.
V Repovem kotu sem bil prvič in...