Objave

Z Nejcem sva se minuli vikend udeležila prvega vseslovenskega alpinističnega tabora, ki se je dogajal na Ledinah nad Jezerskim oziroma preko dneva po vseh okoliških stenah. Večere so nam krajšala super predavanja (Tjaša Jelovčan, Janez Svoljšak in Tone Perčič), čez dan pa smo plezali in hodili po okoliških vrhovih. Ko se okoli petdeset alpinistov zapodi v različne smeri nad Jezerskim, se v bolj priljubljenih smereh (Jubilejna, Nova centralna, ...) hitro zgodi prizor, ki smo ga na Jezerskim vajeni načeloma le...

Med 5. in 15. avgustom so po Dolomitih križarile 3 FATovske hišice na kolesih; ena povsem pohodniška, druga malo mešano, tretja pa predvsem v nadelani in nenadelani vertikali.

Začeli smo na severni strani Pelma, v najnovejšem senčnem sektorju plezališča Crepa Toronda, kjer smo obkljukali levi del sektorja v odlični, pravi dolomitski skali (do 6a, dobrih 20 m).
https://www.planetmountain.com/it/notizie/arrampicata/arrampicata-nuovo-settore-alla-crepa-toronda-del-monte-pelmo-in-dolomiti.html

Prejšnjo sredo sva si z Rokom vzela dan dopusta, da sva se lahko v stabilnem vremenu spravila v tako dolgo smer. Ker sva Direktno hotela splezati že lani, sva bila oba hitro odločena glede izbire cilja.

V sredo sva ob svitu začela kratek dostop od bivaka do sitnega snežišča pred vstopno grapo pod Zeleno glavo. Ker je bil med snežnim stožcem in robom stene nekaj metrov globok prepad, sva rob kar zajahala in se tako počasi približala do dela, ki je omogočal varen prestop v globel iz katere sva pričela...

Za rojstni dan sem si zaželel plezat in Nejca našuntal, da me za darilo odpelje v Švico plezat. Vozil sem jaz, plezala sva oba pa še v Švici nisva pristala, a tako dobre plezarije v apnencu že dolgo nisem doživel. Tako v soboto kot nedeljo sva spala in plezala na meji med Avstrijo in Italijo. Prvi dan sva po dobri uri dostopa zmogla lepo alpinistično VI, 540 m. Skala je bila odlična, v dveh raztežajih izjemna. In-situ opreme ni bilo veliko, povečini kakšen klin na štantu in v najtežjem raztežaju dva, sva pa...

Zame še ena zadnjih smeri v nizkem ostenju Šitne glave, ki sem ga zaradi prikladno kratkega dostopa v vseh letih dodobra prečesal. In očitno ta boljše ostane za konec. Res je Juševa smer prava kratka lepotica, zlasti predzadnji raztežaj čez temno sivo kompaktno in odlično razčlenjeno skalo po naravnih prehodih. Plezala sva jo z Rokom in kljub dežju, ki naju je ujel dva raztežaja pod vrhom, bo ostala v lepem spominu. Smer priporčam, saj je kratka in sladka in jo lahko zlahka pobožaš pred ali po...

Za uvodno skalno turo mi je Jakob iz AAO za petek predlagal omenjeno smer. Ker smer ni klasična (nabita), sem imel do nje kar spoštovanje in zjutraj na vstopu je bilo prisotne kar nekaj mokrote. Stena je bila še polna lis od neviht prejšnjega dne, jaz sem pa tudi švical, živci pa to :). No po prvem raztežaju je bilo vse lažje, vendar nama v celi smeri ni bilo podarjenega prav nič. Razen prvega štanta, ki pa ga je Jakob tako ali tako spregledal, sva morala vse ostale narediti sama, prav tako je treba urejati...

Z Urbanom sva v četrtek udarila eno ''predšihtno'' v Kamniških. Plan je bila smer Humar-Škarja v JV steni Planjave. Do vstopa v smeri je šlo vse gladko. Prvi raztežaj gre po gredini v levo, kjer treba na pravem mestu zaviti desno. To pravo mesto sva zgrešila. Po gredini sva se vzpela nekoliko predaleč in zavila v izrazito desno gredino. Ker se je vse približno ujemalo z opisi, nisva niti posumila, da sva čisto zgrešila smer. Ko preplezava prvi 60m raztežaj, ki je ena sama prečka, na nekaj mestih kar malo...

Lepo osončena južna pobočja Planjave so v pomladnem času kot nalašč za pomladno razmigavanje v skali. Planjava je velika in široka gora in ponuja kup različnih manjših in večjih skalnatih strmin v katerih je mnogo plezalnih smeri. Robi, Nejc in jaz smo šli razmigat kosti na sonce in zaplezali v Tračarije, ki se nam je zdela fina za uvodne metre v skali v novi sezoni... Smer sama ni nič posebnega, je bilo pa malicanje na toplem soncu in mehkih travah prijetno. Manj prijeten je bil sestop, kjer smo zgrešili...

Prazniki so super zadeva, zato smo v petek popoldne odbrzeli v Avstrijo, v gore! Prvi dan je bil naš cilj Glockner Bivaouc na 3205m, ki pa nam ga ni uspelo doseči, saj je bila cesta zaprta kaj kmalu nad Heiligenblutom. Odprla se je samo en dan kasneje… Ni nam preostalo drugega kot vzeti pot pod noge. Do noči smo prilezli do Franz-Josefs-Höhe (tudi s pomočjo prijaznega avstrijskega dedka), kjer smo se zavlekli v odprto stavbo in prenočili v spalnih vrečah na stiroporu, ki smo ga izbrskali v bližnji sobi. Noč...

Ko sem bil še v srednji šoli sem začel s hojo v hribe, začetki pa so bili zelo skromni. Poznal nisem nikogar, ki bi me vezl s sabo, avta tudi nisem imel in zato je bila vsaka tura velik podvig. To pa zato, ker tura ni bila le vzpon in sestop, temveč tudi študij voznega reda avtobusov, vstajanje sredi noči, prestopanje, potem pa seveda peš na izhodišče, najboljši pa je bil povratek, ko si skorkan od sonca, lačen in žejen. Na te moje “odprave” imam zelo lepe spomine, pa čeprav jih sedaj brez posebnih naprezanj...