Objave

Včeraj v nedeljo 28. januarja 2018, smo Nejc, Tadej in jaz za rep ujeli temperature, ki so bile za naš okus že na sami meji sprejemljivega za vzpon v lepi in dolgi snežno-ledni smeri oz. treh, ki si ena nad drugo sledijo čez haldno severno ostenje Dolgega hrbta nad Jezerskim.

Sneg v Teranovi je bil na strmih mestih dober, drugod so višje temperature zgornje sloje snega že spremenile v kašico. Vmes sem se malo zmedel in za trenutek pomislil, da smo se znašli v klavnici, saj je bilo po snegu Teranove...

Leto je mimo, snega je končno dovolj pred marcem, tako da smo se freeapproved-ovci zbrali na občen zboru tokrat "že" januarja. Na dolgo in široko se je razpisal že predsednik, tako da bom dodal zgolj naš nedeljski izlet (a žal ne znam v nič krajši obliki)

Prejšnji večer smo glede na trenutne ne-ledne razmere in zelo vetrovno napoved za nedeljo, kakšnih 5 ur navili našo neodločnost do maksimuma. Nisem več vedel ali naj grem plezat, smučat, sankat, plavat, ali kar takoj nazaj v ljubljasnko kotlino, no...

Moji risi (petzl lynx) so res nenasitni in že skoraj cel teden niso nič zobali, ampak res neradi zobajo sami. Hitro objava na grupo, in že imam družbo.
Tako sva v četrtek dopoldne z Rokom krenila na krajši predšihtni sprehod do begunjske vrtače. Že kakšen mesec nazaj sem se sprehajal točno tukaj, a je bilo dosti manj snega kot tokrat, ko je bila po lenuhovi speljana skoraj avtocesta.
Rokove dereze so očitno bolj zbirčne, tako da je malo vijugal sem in tja, in iskal sneg ki še ni bil prepikan, oz....

Sobotno jutro, ne prezgodaj, sva se z bratom Urbanom (AO Domžale) odpravila v Krnico pogledat Kugyjevo smeri. Čudovita jutranja kulisa, popolni mir in lepo pomrznjen sneg so obetali super vzpon.

Prvi del smeri poteka po logičnih prehodih levo in desno. Ko pridobiš nekaj višine, se smer nadaljuje naravnost navzgor, nato zavije desno v dolgo grapo. Do tega mesta so bile razmere fantastične. Zbit pomrznjen sneg, večina lepo predelan in že splazen v dolino. Tudi naklonina je cel čas konkretna in praktično...

Mirno in udobno na toplem, sedim v svojem stolu v prijetni dnevni sobi, se prestavljam z ene ritnice na drugo, gledam filme, mačka spi v naročju, druga 1m stran na polici. Kaj hočeš lepšega, življenje je lepo.
Nakar mi spet začnejo gnjavt ti alpinisti, če bi šu plezat severno steno velikega vrha. Mrzlo bo, sneg, led, megla, razmere za en drek, praskanje po skali, pršni plazovi za vrat, kamni na glavo, razgledov nič. Kako naj človek reče temu ne, seveda sem bil za!

Pa smo šli, spet v hribe za...

Spoznal sem jo tako, da smo skoraj do nje zapeljali dva dni prej, ko smo si ogledovali nekaj drugega. In prvo kar sem slišal je bilo: "U nee za njo nimamo cajta, ta je prehuda za dons."
Nakar mi Nejc en dan pozneje reče, če bi jo šel vseeno sprobat v nedeljo (to je bilo na božični dan 2017). Hmm če me nejc vabi pa že ne more bit tolk zajebana in seveda rečem ja.

Vseeno se spraviva taktično, saj nočeva da je kdo pred nama na njej. Ker če je kdo tik pred tabo vseeno ni tako prijetno. Bližava se ji...

Turo smo s Primožem Murnom in Slavi sicer izvedli že avgusta, a zaradi spleta okoliščin sem se lotil pisanja šele sredi zime. Nekako se mi je zdelo škoda, da bi moja najlepša plezarija leta 2017 ostala neobjavljena.
Časovno je tura precej zahtevna in je bilo treba kar dobro preračunati, da smo jo stlačili v en dan. Z 38 serpentine Vršiške ceste smo se še v trdi temi zapodili v smeri potoka Mlinarice. Sprva smo imeli nekaj težav locirati pravo stezico v dokaj gosti podrasti tako, da smo skozi šavje rinili...

No pa je potrpežljivost popustila in smo šli, na jezersko vohat za zmrznjenimi slapovi. A na našo žalost po eni uri vožnje in analiziranjem z daljnogledom, ledu vseeno ni bilo dovolj in smo obrnili. Predsednik sicer ni bil najbolj zagrižen s polnim urnikom že brez plezanja, je bil pa super prijazen da je meni in Lukatu posodil šraufe in dvojno vrv. Kajti govorice so bile, da je tadesn slap pod prisankom že narejen.

Eno uro vožnje in 30min pozneje pa sva ga uzrla, led do vrha, vključno s škotskim...

Z Nejcem sva imela kar visokoleteče cilje za božični dan: plan je bila smer Dvodimenzionalnega polža v Kalškem grebenu. V mraku sva startala malo višje od kmetije Suhadolnik in že ne dostopu do smeri izgubila 1 uro, saj sva izbrala napačno grapo za pristop pod vršno steno (v poduk ostalim: kjer markirana pot zavije močno levo ne izberemo očitne grape naravnost navzgor, ampak ozko grapo cca 30 m desno/zahodno). Stena je od spodaj delovala zelo suha in nisva bila preveč optimistična. Začetni raztežaj sva...

Ker sezona skalnega plezanja tudi v hribih še traja , sva se ,,spet'' dva Primoža tokrat odpravila v bohinjski kon'c . Če nam je september res ponagajal z obilico dežja , je oktober nedvomno presegel vsa pričakovanja. Že ob pristopu na planino Laz naju je spremljala jesenska umirjenost ali pač tišina , ki se zaje v človeka do te mere , da še intenzivneje vpija barve in lepoto jesenskih hribov.
Najin cilj ta dan je bil splezati Nebeško simfonijo v Debelem vrhu , ki je po nekaterih podatkih VI 430m ,...