Objave

Z Nejcem sva imela kar visokoleteče cilje za božični dan: plan je bila smer Dvodimenzionalnega polža v Kalškem grebenu. V mraku sva startala malo višje od kmetije Suhadolnik in že ne dostopu do smeri izgubila 1 uro, saj sva izbrala napačno grapo za pristop pod vršno steno (v poduk ostalim: kjer markirana pot zavije močno levo ne izberemo očitne grape naravnost navzgor, ampak ozko grapo cca 30 m desno/zahodno). Stena je od spodaj delovala zelo suha in nisva bila preveč optimistična. Začetni raztežaj sva...

Ker sezona skalnega plezanja tudi v hribih še traja , sva se ,,spet'' dva Primoža tokrat odpravila v bohinjski kon'c . Če nam je september res ponagajal z obilico dežja , je oktober nedvomno presegel vsa pričakovanja. Že ob pristopu na planino Laz naju je spremljala jesenska umirjenost ali pač tišina , ki se zaje v človeka do te mere , da še intenzivneje vpija barve in lepoto jesenskih hribov.
Najin cilj ta dan je bil splezati Nebeško simfonijo v Debelem vrhu , ki je po nekaterih podatkih VI 430m ,...

V nedeljo sva si z Džanijem zaželela hribov ter sproščujočega plezanja, po možnosti na soncu. Na društveno vabilo se na žalost ni nihče odzval, pa nič zato, sva pa sama krenila proti Jezerskemu. Ne preveč zarana sva prvi avto pustila pri Suhadolniku, saj sva si želela sestopati po sončni južni strani, nato pa se skupaj odpeljala proti Makeku in še malo naprej, vse do parkirišča za Veliki vrh. Markirana pot kaj kmalu postane strma kot le kaj, k izdatnemu potenju pa je pripomogla tudi naraščajoča temperatura...

Ker sva oba z Lenartom precej zaposlena je preteklo že veliko časa od najine zadnje skupne ture, tako, da je bil zadnji čas, da sva slabo povprečje popravila na tako lep vikend. V petek takoj po službi sva se odpeljala v Trento in se v mraku povzpela do Zavetišča pod Špičkom, kjer sva prenočila v zimski sobi. Jasna noč je obetala izjemen dan, prav tak kot je sledil! Zjutraj sva spanje lepo potegnila do pol osmih in se nato odpravila do Škrbine za Gradom, kjer sva za večino dneva zapustila markacije. Dostop...

Ravno sem tuhtal, kam bi se dal zadnji vikend v juliju, ko vidim mail z vabilom v dolomite. Pogledam seznam udeleženih, in vidim znano ime. Če se zadeve udeleži sam predsednik društva pa res ne smem manjkat, sem si rekel, ko sem se dodal v tabelico.
Jaay še en super zabaven dolomitski kamp v juliju sem si rekel, dokler nisem prišel tja in videl da je vse skupaj en nateg, predsednika ni bilo tam! Kakšna zarota, vse je bila le ena velika reklamna kampanja.

Ampak ok no, če smo že tukaj pa lahko še...

Takoj po tem, ko sem prejel zeleno luč, da je moje zapestje spet pripravljeno (postopoma) na ekstenzijo in plezalne obremenitve, smo jo z mladcema zarinili nad Vršič.

Severna stena Nad Šitom glave je nadvse priročno popoldansko izhodišče, saj so pretežno vse smeri ob vsaj zmerni hitrosti vzpenjanja dosegljive pred koncem dne. Po sedenju pred računalniškim zaslonom pa tovrstna rekreacija še posebej paše.

Kot se za društvena kolega Lukata in Nejca spodobi, je bil tempo dostopa vse prej kot...

Še zadnji dan pred prvim jesenskim poslabšanjem (sreda) sva z Urbanom (Bolta, AO Domžale) preživela v Mojstrovki. S sabo sva imela opise in skice Kovinarske (V/IV, 400 m), tak je bil plan, večino časa pa sva lezla nekaj ob njej. Spodaj precej v podrobnosti opisujem, kje, kako in zakaj sva (nehote) iskala težje variante, mogoče bo zato kakšna naveza manj pustila zapeljati “napačnim” klinom in prečkam in netočnim detajlom v opisih.
Vstop težko zgrešiš, je dobro opisan, le slediš travnatemu gruščnatemu...

Včeraj, v četrtek, sva se s Katjo Petrovec (AO Celje-Matica) hladila v severni steni Dolgega hrbta.
Do položnejših vršnih 200 m lepa plezarija po večinoma dobri skali, le v lažjih raztežajih je bilo treba malo bolj paziti, na vrhu pa je precej bolj podrto.
V težjih mestih je klinov dovolj, tu in tam sva dodala kakega frenda. V dobro nabiti prečki nama je zmanjkalo kompletov (imela sva jih 13), zato sva morala štantati sredi nje.
Do vrha težav sva plezala dobre 4 ure, za zgornjih položnejših 200...

V petek sva s Slavi pofirbcala, kaj skriva smer po stebru v Zadnji Mojstrovki, da menda revež zaradi nje obogati.

Vstopila sva okoli 8:30, v prvem cugu sem se pod detajlom (previs IV+) seveda zataknil, moje oči so pač optimizirane za iskanje smučarskih linij in ne luknjic v zlizanih poševnih platah, kamor naj bi vtikal prste oz. se prisesal s priseski na dlaneh. Je bilo lažje na moč čez previs, bogve, kaj si je mislila Slavi,
ko sem tako dolgo štrikal. Nadaljevanje je lažje, v vseh raztežajih sva...

V torek sva s Katjo (Petrovec, AO Celje-Matica) prečila našpičeni greben Pihavcev nad Bavšico.
Pri zasebni tovorni žičnici sva z markirane poti zavila levo na stezo v breg, ki se takoj postavi pokonci. Po nekaj minutah sva dosegla vikend (800 m) in se po zahodni strani ob žičnati ograji vzpela do vrha posesti.

Tam sva ujela stezico, ki je naredila nekaj okljukov in verjetno vodi k izviru (napis na drevesu VODA). Stezici sva sledila v prvo grapo (920 m) proti desni (vzhodu), nato pa po levem oz....