Objave

V soboto sva z Nejcem poravnala račune iz leta 2017, ko sva na božični dan obračala v smeri dvodimenzionalnega polža v Kalškem grebenu. Tudi tokrat je bil že sam dostop do vstopa v smer začinjen z nekoliko skalnega plezanja. Tudi višje na vstopu je snega precej malo, ampak je solidne kakovosti. Varovala sva se le prva dva raztežaja, kjer sva veselo izkoristila borovce za kvalitetno varovališče. Višje v smeri sneg še ni predelan, tako da je potrebno tudi nekoliko gaziti in se izogibati manjšim kložam...

Ker me je po tej nedeljski turi pred več kot tednom dni pokopala visoka vročina, zaradi katere sem obležal, haluciniral, da se po svetu premikam izključno skozi nekakšne škatle, je tudi objava zaostala. Z Gregatom sva imela sicer v planu nadaljevanje onega dne v ledu, po tem, ko bi vsak po enega novinca navezala na vrv in peljala čez Sinji slap, a sva bila očitno oba na robu z zdravjem, mene je potem pahnilo preko... Ledu ni bilo v izoblilju, bilo pa ga je dovolj za povsem spodobno pležo in spoznavanje...

Prišli smo v času, ko se je na vrhovih ravno začelo bohotiti sonce. A smo imeli za ta dan rezerviran led, kar žal pomeni senco. V normalni zimi sicer tudi mraz, a temperaturam nad ničlo težko rečemo mraz v začetku januarja in v alpski dolini. Slap je bil narejen "plezljivo", na nakaj mestih je prav lepo tekla voda, kar glede na visoke temperature dejansko niti ni čudno. Na koncu se je nabralo 4,5 raztežajev ledu z enim raztežajem "hoje" vmes in prav toliko sputov po vrvi. Niti predstavljati si ne želim kakšna...

Za običajne smrtnike so razmere za plezanje v gorah neprimerne, zato smo se zadovoljili s pristopom iz koče Corsi na Divjo kozo. Prejšnjega četrtka se je vsekakor izplačalo vzeti dopust, saj nam je vzpon postregel s samoto, divjim okoljem in precej idejami za naslednje ture. Pristop na vrh ni pretirano težaven, vseeno pa smo se navezali na vrv za en krajši del. Sneg namreč ni predelan in večinoma le ovira hojo oziroma plezanje. Poleg tega je tudi količina snega silno skopa. Razgled it vrha je pa res čudovit....

Prejšnji teden sva z Gregatom skušala prehitet otoplitev in bila relativno zgodaj na parkirišču pred Kočo na Gozdu. Avtov ni bilo veliko, na parkirišču tudi nikogar, pa sva si že mislila, da ne bo gneče... Ravno danilo se je na dostopu in samo, da sva stopila na centimeter snega čez suho strugo Pišnice že opazila verigo čelnih svetilk v Desnem slapu. Zavila sva proti Levem, a je tudi tam že visela naveza, tako da sva potem v raziskovalnem duhu krenila še bolj levo in na koncu splezala Hanzov slap, ves čas v...

Zadnjo zimo smo med plezanjem Trojke nad Jezerskim spoznali avstrijsko navezo, s katero smo si izmenjali podatke. Tako sem nekaj dni nazaj zasledil objavo enega izmed članov te naveze, da so v severni steni Prijakta odlične zimske razmere. Malo sem pobrskal po netu, dobil še nekaj informacij o turi in začelo se je iskanje soplezalca. Ko sem že mislil, da s turo ne bo nič, se je le javil brat Urban (AO Domžale).

Prijakt sestavljata dva vrhova - Hoher (visoki) 3064m in Niederer (nizki) 3056m. Med...

Pred tednom dni se je iz daljnega Irana na dopust v Slovenijo vrnil Aleš. Ker že dolgo nisva plezala skupaj, je bila sončna nedelja odlična priložnost, da to popraviva. Aleš, vajen vročega podnebja, je izbral jugovzhodno steno Planjave in relativno pozen start, da se skala do najinega prihoda že lepo segreje :) Ok, res je tudi, da so jutra zadnja dni malo tudi mrzla.

Smer Humar-Škarja sem napadal že pred poletjem, a sem z bratom tako zalutal, da sva na koncu splezala najino prvo prvenstveno smer....

Naključje je hotelo, da smo bili v manj kot tednu dni znova pod mogočno Rjavino. Tokrat z bolj plezalnimi ambicijami. K izbiri smeri o kateri sem doslej prebiral povečini “ne-priporočljive” opise, nas je eden novejših prijetno presenetil in prepričal v odhod. Dostop v jutranji vlagi je ob čvekanju hitro minil. Nejc in Jaka (ter duh izabele) so me priganjali v breg v dobri poldrugi uri smo se že znašli pod steno. Bilo je nepričakovano hladno in prve raztežaje smo vsi splezali v bundah. Že kmalu je postalo...

Prejšnji teden smo smo se Nejc, Žiga in jaz navkljub slabi vremenski napovedi odpravili v Julijske Alpe. Dan smo imeli rezerviran za druženje v gorskem okolju in smo si rekli, da če bo vreme zdržalo prav, če ne bo, se bomo pa prilagodili. Ko smo prišli na izhodišče v Kot je bilo videti nekaj modrega neba in po mokrih in sluzavih skalah smo se odpravili prvotnemu cilju na proti. Po dveh urah smo stali pod Dimniki in razmišljali o nadaljevanju. Malce po svoje smo navigirali do točke, kjer smo se navezali in...

Jaka Ortar, Urban Bolta (AO Domžale) in jaz smo se v nedeljo namenili v smer DKV v steni Velikega Draškega vrha. Pristop do smeri je bil malček nenavaden in dolg - iz Uskovnice do Vodnikovega doma in preko Bohinjskih vratc pod steno VDV-ja. A bo zaradi tega sestop z vrha mnogo krajši.

Odločitev, da dostopamo iz Uskovnice, nas je potem malo tepla v smeri. Tik pred nami je v isto smer vstopila še ena naveza, ki je bila rahlo počasna, hkrati pa je vlekla predvsem kratke cuge. Do vrha se je nabralo tako...