Objave

Nismo se ognili črednemu nagonu in se prejšnji vikend, le dan za Tadejem in Urbanom, na edini oblačni in izjemno vetrovni letošnji dan, podali proti Okrešlju. Po kar hitrem dostopu smo se opremili, malo zaokrožili z rokami, da smo pognali kri v žile in začeli s pležo. Prvi del je potregel z dvemi skoki, ostalo pa je dobro služilo ogrevanju naših teles ob bičanju vetra. Sledila je neskončna prečnica proti levi, kjer smo se ob koncu že malce spogledovali z izpostavljenim mestom nad nami in pripravnike navezali...

Društveni vikend na Vršiču je bil priložnost, da sva z Lukatom Kramaričom odšla malo pogledat v stene na italijansko stran Kanina. Najin cilj je bila severna stena gore Peč (Cima Gilberti) nad zgornjo postajo gondole, ki te pripelje iz kraja Sella Nevea.

Na prvi pogled daje gondola vtis hitrega dostopa in sestopa, na kakršnega bi se lahko hitro navadil tudi v naših hribih. A vseeno te od postaje do stene čaka ura in pol hoje. Sam sestop pa je dolg. Na slovensko stran mimo restavracije Sončni Kanin...

Po prvem tipanju za razmerami nad Vrati pred mesecem dni, novoletnim plezanju v Omišu, je končno prišla na vrsto prva prava zimska tura letos. Razmere na severni strani Kamniško-Savinjskih Alp so sodeč po vseh objavah vrhunske. Zato sva z Urbanom za prvo uvodno turo odšla v Logarsko dolino. Plan je bila Vzhodna smer v Rinkah, pa sva se zaradi neuplezanosti in gužve preusmerila proti Turski gori.

Pred nama je bila že ena naveza, ena naveza pa je skoraj istočasno vstopila na greben Turske gore. Slednji...

..so trenutno kar dobre razmere. V soboto sem z Boštjanom in Galom plezal smer Trojka v Dolgem hrbtu. Razmere so bile solidne, po prvem raztežaju pa sem v izogib strmemu napihanemu snegu sumljive kvalitete prečil v smer Lastovka, kjer sem nato porabil kar nekaj časa da sem uredil varovališče. Naprej je šlo malo hitreje, so nas pa strmi raztežaji brez vmesnega varovanja kar zaposlili, tako da smo izstopili ravno v zadnjih izdihljajih dneva. Sledil je nočni sestop mimo Bivaka pod Grintavcem k Suhadolniku, kar...

Z Urbanom sva za vikend imela cilj greben Oltar - Visoki rokav. Na turo sva odšla pozno popoldne, da bi prenočila v Bivaku II, naslednji dan pa bi tako imela cel dan za grebensko prečenje. Sneg se začne na okoli 1500m - ravno okoli skoka, ki ga obideš po desni strani. Ker se vzpenjava v temi, je sneg že lepo pomrznjen, pot pa nama je osvetljevala luna.

V bivaku prenočiva sama in tudi naslednji dan sva vseskozi sama. Le v daljavi opazujeva osebo, ki je prišla z Oltarja in se pomikala po pobočju...

V nedeljo smo se Nejc, Luka in jaz odpravili na regeneracijsko turo. Cilj je bila s soncem ožarjena južna stena Skute in njen priljubljeni Južni raz. Na našo žalost nas je sonce spremljalo na ne preveč kratkem dostopu, ki smo si ga še dodatno podaljšali po poti mimo bivaka. Po prvem raztežaju nas je zajela megla in ledene svečke v (sicer južni steni) niso bile najbolj vzpodbudne. Nase smo navlekli nekaj več oblačil in dovolj hitro premikali, da nam ni bilo prehladno. Smer je postregla s številnimi lepimi...

Tokratna nedelja je bila tipičen (zgodnje)jesenski dan v najlepši možni podobi. Dnevu primerno smo si zato privoščili uživaško turo na visokem nivoju. Jugozahodni raz Mangarta (IV/II-III, 400 m) je dokaj nezahtevna in nestresna smer s kratkim dostopom in širnimi razgledi. Poleg tega je opremljena s svedrovci in večinoma dobro skalo, čeprav so položnejši deli seveda bolj krušljivi.
Idejni in dejanski vodja je bila Slavi, turisti pa Džani, Peter in jaz. S ceste pod Mangartskim sedlom ni veliko vzpona do...

Nedeljo (10 dni nazaj) z zelo ugodnim vremenom za plezaje v severnih stenah sva z Nejcem dodobra izkoristila. V jutranjem mraku sva se s kolesi (močno priporočam, saj je kolo nazaj grede zlata vredno) zapeljala po dolini Mrzlih vod. Še dobra ura hoda in po dveh urah sva bila pod steno. V sosednjo smer je vstopila štajerska naveza, fanta pa sta bila tudi edina, ki sva jih cel dan srečala. Smer ponudi lepo plezanje, v precej raztežajih zelo dobro skalo, popolno izpostavljenost in nekaj ne preveč prijetnih...

Podaljšani vikendi so super, sploh če mi jih uspe tako dobro izkoristit, kot mi je to uspelo tokrat. Dva dni letenja s padalom, en dan frikanja in en dan v hribih. V severni steni Grintovca sem našel eno 500m dolgo, a povsem neznano smer, z zanimivim imenom Kovkov sindrom.

Vstop je na najvišji točki snežišča pod steno in poteka po nekakšni zajedi/kaminu. Po dveh raztežajih se stena položi v en raztežaj šodra. Na vrhu tega šodra se smer nadaljuje po gladki gredini, ki te pripelje do najtežjega detajla...

V Julijcih na oni strani zahodne meje kraljujejo strme stene v katerih se vrstijo čvrsti oprimki in kvalitetna varovališča. Nikakor pa ne bi mogel trditi, da se v steni bohotijo številni klini, ki so v bistvu tako redki kot soške postrvi v Rabeljskem jezeru.
Ravno dobro sva se ogrela na dostopu v svežem jutru (8ºC), ko si je Rok na primernem mestu v hladno vodo reke odločil potopiti priljubljeno gazirano pijačo za osvežitev ob povratku. Ko sva s sebe vlekla odvečno izolacijo, sta mimo naju prišibala še...