Objave

Na Rokovo prigovarjanje, da bi še vsaj nekaj zimskega pospravili v žep, sem se nenaspan in utrujen od dela vendarle odločil, da je morda vredno poskusiti. Prevčeva smer naj bi bila lahka, le dostop je precej dolg. Ob petih sva v soboto štartala iz Ljubljane in ob šestih pričela s hojo z razmeroma zelo zasedenega parkirišča v Vratih. Res sva v dobrih dveh urad dosegla vstop, kjer naju je ob jutranjem hladu in blagi sapici malce zazeblo. Že ob prečkanju plazovine sva se ogrela, v prvih metrih smeri pa sploh....

Pa smo tudi alpski vajenci dočakali konkretno turo v tej revni zimi. V nedeljo smo se odpravili proti Logarski dolini s ciljem priti po vzhodni grapi v Škarjah do Ojstrice.
Prvi, gozdni del poti od Doma Planincev do Klemenče Jame ni ponujal blaznih užitkov, nas je pa dobro ogrel za nadaljevanje. Pri koči se prične sneg, odpre pa se tudi pogled na današnjo smer. Malo pred vstopom se opremimo in že smo pri vstopnem skoku, kjer nas Nejc in Tadej povarujeta tako smo hitro in brez težav preko. Nadaljujemo po...

Ko sem se konec decembra z avtom odpravil v Afriko, sem poleg popotniške mrzlice občutil tudi nekaj žalosti, ker bom zamudil svoj najljubši letni čas zimo. A k sreči je bila zima letos zelo slaba, tako da se nisem preveč sekiral, da jo zamujam. A vseeno, razmere so in ob povratku domov sem jih šel takoj preizkusit.

Pridružil sem se našim tečajnikom, ki so odšli na Škarje oz. Ojstrico iz Logarske doline po Vzhodni grapi. Morda smo malo pozno startali in je sneg bil ponekod malo zmehčan. A kljub temu,...

V soboto sva se z Lenartom odpravila v primorske konce. Po poročanju o solidnih razmerah v Grapi v Plaskem Kuku, sva se odločila, da je cilj primeren za sobotni dan s precej skromno vremensko napovedjo. Smer nama je bila res všeč, saj poteka v samotnem in odročnem delu slovenskih gora. Grapa je relativno položna, zaradi skromne zime pa je vsem potrebno preplezat en krajši skok, kjer sva se varovala (na oko bi oceni 4 metre z naklonino cca 75 stopinj). Solidne razmere so omogočile, da sva bila v 6 urah že...

V nedeljo sem z Rokom Potočnikom in Luko Kramaričem plezal smer Spomin v jugovzhodni steni Rjavine. Zaradi dvodnevne ohladitve smo pričakovali dobre snežne razmere in res so bile po večini odlične, le na dveh strmih delih smo si želeli nekaj več ledu ali snega.

Vstop v smer smo hitro našli, ker se je ravno začelo daniti, ko smo prišli do čistine v gozdu s katere se vidi veliko vstopno grapo. Po njej smo prišli do navpične skalne zapore in zavili po polici v desno in na manjše snežišče. Nad snežiščem...

S kolegoma Alešem in Ožbejem iz AO Kozjak sem nedeljsko lepo vreme izkoristila za vzpon na Begunjščico.
Jutranje nizke temperature in led na poti iz Ljubelja do Doma na Zelenici so nas prisilili v uporabo derez že v začetku ture. Ožbej je za pot do Zelenice izbral turne smuči, ki so mu ob povratku za nekaj min skrajšale turo.
Od koče na Zelenici smo se usmerili proti severni steni Begunjščice. Za vzpon smo izbrali Y grapo (III/200 m, naklon 35-50°), ki se nahaja levo od centralne grape, katera je...

V soboto sva z Nejcem poravnala račune iz leta 2017, ko sva na božični dan obračala v smeri dvodimenzionalnega polža v Kalškem grebenu. Tudi tokrat je bil že sam dostop do vstopa v smer začinjen z nekoliko skalnega plezanja. Tudi višje na vstopu je snega precej malo, ampak je solidne kakovosti. Varovala sva se le prva dva raztežaja, kjer sva veselo izkoristila borovce za kvalitetno varovališče. Višje v smeri sneg še ni predelan, tako da je potrebno tudi nekoliko gaziti in se izogibati manjšim kložam...

Ker me je po tej nedeljski turi pred več kot tednom dni pokopala visoka vročina, zaradi katere sem obležal, haluciniral, da se po svetu premikam izključno skozi nekakšne škatle, je tudi objava zaostala. Z Gregatom sva imela sicer v planu nadaljevanje onega dne v ledu, po tem, ko bi vsak po enega novinca navezala na vrv in peljala čez Sinji slap, a sva bila očitno oba na robu z zdravjem, mene je potem pahnilo preko... Ledu ni bilo v izoblilju, bilo pa ga je dovolj za povsem spodobno pležo in spoznavanje...

Prišli smo v času, ko se je na vrhovih ravno začelo bohotiti sonce. A smo imeli za ta dan rezerviran led, kar žal pomeni senco. V normalni zimi sicer tudi mraz, a temperaturam nad ničlo težko rečemo mraz v začetku januarja in v alpski dolini. Slap je bil narejen "plezljivo", na nakaj mestih je prav lepo tekla voda, kar glede na visoke temperature dejansko niti ni čudno. Na koncu se je nabralo 4,5 raztežajev ledu z enim raztežajem "hoje" vmes in prav toliko sputov po vrvi. Niti predstavljati si ne želim kakšna...

Za običajne smrtnike so razmere za plezanje v gorah neprimerne, zato smo se zadovoljili s pristopom iz koče Corsi na Divjo kozo. Prejšnjega četrtka se je vsekakor izplačalo vzeti dopust, saj nam je vzpon postregel s samoto, divjim okoljem in precej idejami za naslednje ture. Pristop na vrh ni pretirano težaven, vseeno pa smo se navezali na vrv za en krajši del. Sneg namreč ni predelan in večinoma le ovira hojo oziroma plezanje. Poleg tega je tudi količina snega silno skopa. Razgled it vrha je pa res čudovit....