Objave

Mustagh Ata 2017

Julija sem se udeležil odprave na 7509 m visoki Mustagh Ata na zahodu Kitajske; osamelec, ki leži nekako med pogorjema Pamir in Kunlun Shan. Odpravo je organiziral in vodil Iztok Cukjati, v ekipi pa nas je bilo 9, od tega 7 smučarjev in 2 pešaka. Mustagh Ata namreč slovi kot najvišji turnosmučarski vrh, saj je možno celoten vzpon (in, bolj pomembno, spust!) opraviti na smučeh. To seveda pomeni tudi, da gre za tehnično nezahteven in objektivno relativno varen vzpon, posledično je vrh precej oblegan.
Kljub...

Preberi več

Beg pred nevihto z Malega Draškega vrha

Vsled zelo slabi vremenski napovedi je bila udeležba z našega ljubega turistovsko-športnega društva skromna, a doživetje je bilo vseeno lepo. Za cilj dne smo izbrali Mali Draški vrh, ki je priročno blizu, a kljub temu nudi čudovite razglede na okoliške vršace. Pokljuka je pred kratkim dobila še kar nekaj metrov povsem prenovljenega cestišča, tako da je vožnja na to planoto s svežim zrakom in od lubadarja načetimi smrekami zdaj še bolj udobno. Relativno visoko izhodišče v Triglavskem narodnem parku je tako še...

Preberi več

Jelenčki in pleme Tsaatan

Moje prvo javljanje iz potovanja bo nekoliko drugačno, kot običajno. Tokrat ne bo v ospredju moje športno ali hribovsko udejstvovanje, ampak pleme Tsaatan in njihovi jelenčki. Pleme oz. ljudje Tsaatan živijo v hribovitem delu severne Mongolije. O njih sem zasledil že nekaj objav, fotografij, potopisov, in vse skupaj me je čisto prevzelo. Verjetno je vsaj zame to eden najbolj pričakovanih trenutkov na celotnem potovanju.

Severni jeleni se nahajajo precej južneje, kot npr. na Finskem ali v Rusiji pri...

Preberi več

Od Pavličevega sedla do Mrzle gore

Grebeni so zakon in to nedeljo, ko je bilo lepše (beri: ne prevroče) vreme sem prehodil enega bolj samotnih in divjih grebenov Kamniških Alp. Izhodišče je nekdanji mejni prehod na Pavličevem sedlu, markacije pa mejni kamni, ki so na gosto posejani po grebenu. Prvi del grebena je eno samo uživaško pohajanje skozi tih gozd, kjer se skromna stezica večkrat izgubi v podrasti, kar pa nič ne moti, saj je hoja prav prijetna po mehki podlagi.
Po celi vrsti manj izrazitih in redko obiskanih vrhov stvari postanejo...

Preberi več

Kamniško Savinjske Alpe 2017

No, po lanskem neuspelem prečenju zaradi težav z gojzarji sem se letos odločil, da grem še enkrat čez (skoraj) cele Kamniško Savinjske Alpe. V treh dneh sem srečal mnogo dobrovoljnih in nasmejanih obrazov, ki so mi lepšali moje potepanje z raznimi zgodbami, pogovori in šalami.

Pozno popoldne sem se opravil do Kamniške Bistrice, ki je bila moje izhodišče. S težkim nahrbtnikom sem se hitro vzpel do Cojzove koče na Kokrskem sedlu, kjer pa se nisem dolgo zadrževal, ker je bila ura že pozna. Hitro sem se...

Preberi več

Severni sij na južni strani Alp

V nedeljo pozno popoldne sem slučajno opazil, da je naše ljubo sonce dan prej bruhnilo naravnost proti Zemlji. Izbruh je bil dovolj močan in obilen, da so v NOAA napovedali možnost pojava severnega sija tudi v srednjih geografskih širinah, torej tudi v naših krajih.
Pozivu na društveni listi sta se takoj odzvala Miha in Mitja, eno uro kasneje smo se že peljali proti Železnikom - za kraj opazovanja sija smo izbrali Ratitovec. Prek Torke smo se zapeljali prav na Povden in v času zahajanja sonca pričeli z...

Preberi več

Lov na sončni vzhod pod Grintovcem

Vremenarji so v soboto obetali veliko, zato smo se Tatjana, Žiga in jaz odpravili na nočni pohod ob polni luni na sončni vzhod na Grintovec. Žiga je pridrvel direkt iz Konca, drugi del odprave pa je bivakiral v Cojzovi koči. Po napovedi naj bi se okrog dveh zjutraj zjasnilo in potem naj bi sijala šajba do 11. ure. Nebo se je res zjasnilo in pravi užitek je bilo hoditi ob polni luni. Proti jutru pa je luna šla spat, sonce pa ni hotelo vstat. Hotelo je celo deževat, zato smo začeli pihati v oblake in jih...

Preberi več

Rompompon Rombon

Nedeljski izlet na goro, ki je med I. svetovno vojno doživela marsikaj, se je začel ob res nemogoči, skoraj vojaški uri - ob 6. zjutraj. Z Marto sva se dobili ob trdnjavi Kluže in takoj zakorakali po mulatieri, usekani v steno nad Koritnico, ki skozi predor vodi do zgornje trdnjave Fort Hermann. Pot nas je vodila skozi gost gozd, nad gozdno mejo pa so se odprli veličastni razgledi na bovško kotlino in okoliške gore in takoj je postalo jasno, zakaj je bil Rombon tako strateško pomemben. Po 4 urah zmerne hoje...

Preberi več

Od Bohinjskega jezera čez Rodico do Grahovega

Če sem pred dnevi hodil od vzhoda proti zahodu, sem tokrat rekel, da v letni sezoni opravim še prečenje od severa proti jugu. Pohodniški Križ čez južne bohinjske gore sem tako sklenil s prečenjem Rodice.

Na zgornji postaji Šije sem srečal še dva prijazna kolesarja, ki sta bila namenjena v Tolmin. Skupaj smo potem hodili do Rodice, priliko pa sem spridom izkorostil za fotografiranje. 

Vzpon v odurni vročini, kjer so se oblaki pričeli nabirat že v prvi polovici dopoldneva, ni bil najbolj...

Preberi več

Po grebenih od Sorice do Lepene

Zadnji hip smo zaradi preobljudenosti na Korošici spremenili načrte in se namenili na 45 km prečenje od Sorice do Lepene. Odziv na moje vabilo ter hipna sprememba plezalskih ciljev v pohodne ni bil sprejet z navdušenjem in tako smo se v avto usedli vsega skupaj trije. Izhodišče na Sorici smo zapustili v jutranjih urah in pričeli marš vzdolž nekdanje meje in gora, ki Primorsko ločujejo od Gorenjske. Obe področji sta po svoje zanimivi: na primorskem je več zanimivih deklet, na gorenjskem pa več ošiljenih gora....

Preberi več
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...