Objava z nekaj zamude, ampak ker se v teh dveh tednih hribi niso bistveno premaknili in se najboljša sezona za pohodništvo šele začenja, so opisi še vedno aktualni. Lepe in vroče dni konec avgusta smo izkoristili za odkrivanje meni manj znanih primorskih strani Julijcev.
Prvi dan smo z Nežico in Džanijem naredili krožno turo na Bavški Grintavec iz Bavšice. Pot je sicer markirana, ampak ponekod precej zaraščena in predvsem samotna. Gor smo šli preko opuščene planine Bukovec, na sedlo Kanja in po kar zahtevni plezalni poti na vrh. Pot do vrha je zaradi podora uradno zaprta, vendar prehodna s kratkim odsekom plezanja po krušljivih skalah. Vse do vrha smo bili v blagodejni senci, je bil pa zato sestop toliko bolj vroč. Spustili smo se po JZ grebenu preko Malega Grintavca, Vrha Brd in Vrha Ruš. Prvi del grebena je nekoliko zahtevnejši, oziroma predvsem zoprn v strmem in krušljivem svetu, kjer so tudi markacije slabše vidne. Z grebena je prav tako zoprn in krušljiv spust nazaj do planine Bukovec in ob potoku v vročo dolino. Celotna tura je kar dolga in naporna, primerna za ljubitelje samote, ki so pripravljeni za to samoto vložiti nekaj več truda.
Naslednji dan pa sva se z Džanijem podala na Pelc nad Klonicami (Trentarji mu pravijo tudi Pinja) iz doline Loška Koritnica. Še ena dolga, zaraščena in naporna pot, kjer je bilo k sreči še več sence kot v Bavšici. V jesenskih dneh je zelo zanimivo tudi grebensko prečenje Pelcev, v tem primeru je boljše izhodišče Zadnja Trenta ali Bala. Midva pa sva šla iz doline po izredno strmi plezalni poti, skozi močno zaraščen pragozd in do sedla Čez Brežice, od tam spet strmo in krušljivo do škrbine Za gradom, kjer sva zapustila markirano pot. Do vrha po lepem grebenu, ki ponuja kar nekaj plezanja in izpostavljenosti. Vzpon je zahtevnejši kot sestop, saj je treba tri najtežja mesta (II-III) splezati navzdol (urejena so tudi sidrišča). Tudi vmes je potreben zanesljiv korak v strmem in krušljivem svetu. Sestopila sva po isti poti, čim prej v ledeno koritnico. Tudi ta tura je dolga, naporna in samotna, jeseni verjetno tudi bolj mrzla in vlažna, saj v dolini skoraj ni sonca.
Kaj več pa na blogu: Grintavec in Pelc.
