Objave

Od Kotove špice do Srednje Ponce

Sončno in prijetno ohlajeno septembrsko nedeljo smo Anže, Dule, Džani in jaz izkoristili za nič kaj nedeljski sprehod po visokem grebenu nad Tamarjem. Namesto da bi vztrajali v postelji do dopoldneva, smo v prvem svitu že marširali po cesti proti Tamarju. Pot do Kotovega sedla nam je hitro minila in tam, pod na videz nedostopno Kotovo špico, smo si na razgledni terasi privoščili prvo malico pred začetkom prečenja.
Vzpon na Kotovo špico je gotovo eden zahtevnejših odsekov poti. Sprva po naloženi in...

Preberi več

Grintavec iz Bavšice in Pinja iz Koritnice

Objava z nekaj zamude, ampak ker se v teh dveh tednih hribi niso bistveno premaknili in se najboljša sezona za pohodništvo šele začenja, so opisi še vedno aktualni. Lepe in vroče dni konec avgusta smo izkoristili za odkrivanje meni manj znanih primorskih strani Julijcev.

Prvi dan smo z Nežico in Džanijem naredili krožno turo na Bavški Grintavec iz Bavšice. Pot je sicer markirana, ampak ponekod precej zaraščena in predvsem samotna. Gor smo šli preko opuščene planine Bukovec, na sedlo Kanja in po kar...

Preberi več

Jugozahodni raz Mangarta

Tokratna nedelja je bila tipičen (zgodnje)jesenski dan v najlepši možni podobi. Dnevu primerno smo si zato privoščili uživaško turo na visokem nivoju. Jugozahodni raz Mangarta (IV/II-III, 400 m) je dokaj nezahtevna in nestresna smer s kratkim dostopom in širnimi razgledi. Poleg tega je opremljena s svedrovci in večinoma dobro skalo, čeprav so položnejši deli seveda bolj krušljivi.
Idejni in dejanski vodja je bila Slavi, turisti pa Džani, Peter in jaz. S ceste pod Mangartskim sedlom ni veliko vzpona do...

Preberi več

Furlanski Dolomiti

Tostran reke Piave se raztezajo gore skrajnega jugozahodnega dela Karnijskih Alp, ki se tako zgledujejo po svojih znamenitih sosedih, da jim pravijo kar Furlanski Dolomiti. Ko zagledaš tiste ostre špice in strme stene, se zdi poimenovanje kar na mestu, čeprav najvišji vrhovi segajo “le” do 2700 m. Vendar pa je tudi kar nekaj razlik: predvsem tu ni večjih in znanih krajev, cest čez visoke prelaze, žičnic na vse strani, množice poti ter ferat – in posledično niti ni takšne gneče.
Seveda je tudi tu...

Preberi več

V kraljestvu Ortlerja

Zaključek letošnje smučarske sezone je bil v znamenju pršiča in spoznavanju novega območja. Podobno torej kot celotna sezona, ki je bila pri nas zelo revna s snegom, a toliko bolj bogata v Alpah.
Letos sva z Džanijem ostala sama in še midva sva se pred odhodom spraševala, kaj naj si misliva o tako nezanesljivi vremenski napovedi. Na koncu sva se vendarle odpravila, saj se to ponavadi izkaže za najboljšo možnost. Vreme je bilo prve dni resda precej mešano, a vseeno sva šla lahko vsak dan na turo in sva...

Preberi več

Smučarski nomadi v Kazahstanu

Za letošnje zimske počitnice smo se odpravili v Kazahstan, kjer imajo poleg neskončnih step, nafte in konjev tudi Nebeške gore – Tien shan. Podnebje je izrazito celinsko z zelo mrzlimi in suhimi zimami, posebno na tej severni strani gorovja. S tega vidika ne ravno posrečena smučarska destinacija, čeprav je bilo v našem primeru snega preveč, sploh ker je ta samo globok pršič.
Iz Ljubljane prek Istanbula do Almatyja ni daleč, od tam pa je tudi prav blizu do hribov. Prvi dan smo bili že zjutraj v vasi...

Preberi več

Zimski Prisank / sončni Prisojnik

Lepo nedeljo smo z Marušo, Nežico in Mihom kljub pomanjkanju snega preživeli v zimskem vzdušju na mogočnežu nad Vršičem. Tura poteka od avta pa do vrha skoraj ves čas po snegu, čeprav bi bilo na nekaj mestih dobrodošlih nekaj centimetrov več… Razmere za hojo so na splošno kar dobre, tudi večina jeklenic je zunaj, ampak je marsikje treba zelo previdno zaradi premalo snega.
Začeli smo v konkretnem sneženju (!?), ki pa je po 15 minutah nehalo in naredil se je krasen dan, le po grebenih je močno vleklo. Z...

Preberi več

Ski opening Langwies, Švica

V 2018 smo bili očitno vsi pridni, saj smo bili nagrajeni z idealnim tednom za smučarski zaključek leta. Maruša, Džani, Mare in jaz smo se odpravili v vzhodno Švico, v nepomembno vas Langwies, ki pa je odlično izhodišče za ture v dolini, ki se dviga iz mesta Chur do smučarskega središča Arosa. Nabor tur v okolici je kot nalašč za začetek sezone, ko so razmere običajno bolj negotove: spodaj gozdne ceste, višje pa obširne planote, po katerih so posejane planine in nad temi dokaj kopasti travnati vrhovi. Seveda...

Preberi več

Al prav se piše Poldnik ali Kopa

Morda pa je ta zmeda z imeni kriva, da je vrh tako zapostavljen? Kakorkoli, včeraj smo z Marušo in Nežico prigazili na vrh od Mangartskih jezer. Snega v dolini je bolj za vzorec, višje pa kar precej, tako da je bilo vzdušje zelo zimsko. Kljub temu smo malo čudno gledali Italijana s smučmi na izhodišču, nisem prepričan, če je kam šel...
Za zimski peš vzpon je Poldnik kar zanimiv cilj, čeprav ne povsem enostaven. Malo pod vrhom je zelo strm in izpostavljen del, tokrat smo ga zmogli brez posebnih težav. Za...

Preberi več

Grebenčkanje okoli Krna

Lep jesenski vikend sem preživel v pohajanju po visokih grebenih v Krnovi skupini. Ker je do tja dolga vožnja, se splača obiskati še druge, manj znane in nič manj zanimive vrhove poleg Krna.
Izhodišče v Lepeni pri mostu čez Lepenjico in mimo kmetij po delno zaraščeni mulatjeri daleč navzgor skozi gozd (Riglji in Hudi plaz), nad gozdom pa malo po svoje do vrha Vršič. Nato sledi dolgo grebensko prečenje čez Vrh Ruš, Oblo brdo, Krnčico in Srednji vrh. Po celem grebenu je polno ostankov iz 1. sv. vojne, malo...

Preberi več
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...