Objave

Tostran reke Piave se raztezajo gore skrajnega jugozahodnega dela Karnijskih Alp, ki se tako zgledujejo po svojih znamenitih sosedih, da jim pravijo kar Furlanski Dolomiti. Ko zagledaš tiste ostre špice in strme stene, se zdi poimenovanje kar na mestu, čeprav najvišji vrhovi segajo “le” do 2700 m. Vendar pa je tudi kar nekaj razlik: predvsem tu ni večjih in znanih krajev, cest čez visoke prelaze, žičnic na vse strani, množice poti ter ferat – in posledično niti ni takšne gneče.
Seveda je tudi tu...

Po dolgem času sem Martina prepričala, da si mi pridruži v hribih. Zbujanje sredi noči za odhod v hribe je zame postala že rutina.

Zbor DM ob 5ih proti dolini Vrat in na Škrlatico, čez travnik v gozd, po zložnem kolovozu in nazaj strmo v gozd porasel z rušjem in macesni. Od razpotja smo nadaljevali v desno v smeri Škrlatice in po nekaj minutah vzpona prešli v bolj položni svet v bližini bivaka, kjer sva z Martinom ugotovila, da med druščino, ki je hodila malo pred nama je bil še en Freeapproved član...

Za začetek letošnjega dopusta sva se z Baro odločila izkoristiti vročinski val in noč preživeti nekje visoko pod milim nebom. Za cilj sva izbrala Rodico ki je obetala lepo kuliso tako za sončni zahod kot tudi vzhod pa tudi trave ne manjka. Skrbelo naju je le še ali bo vreme zdržalo (zahodne in severne sosede so že hladile nevihte) ter ali so na vrhu tudi ovce, ki so naju v teh krajih že preganjale v želji po najinih prepotenih in slanih hlačah. Okrog 18h zvečer prispeva na najvišje možno izhodišče in se...

Med tem, ko so ostali tečajniki izvajali resne podvige, smo se Matej, Uroš in jaz podali na feratkanje, ravno primerno za vzdrževanje forme in splošnega dobrega razpoloženja. Dan smo razdelili na 3 cilje, od tega smo realizirali 2. Prvi cilj je bil ferata Grančišče/Mojstrana. Ko smo prispeli na parkirišče nam je bilo jasno, da samote ne bo, kar je bilo pričakovano. Dostopa je celih 5min, premalo še za fine gospode. Matej je imel danes povelje v rokah in odločil, da zavije na rdečo, nekoliko težjo od dveh...

Zbrana ekipa, 5:00 Dolgi Most, plan Pihavec po poti Tineta Miheliča. Parkirišče v Vratih je bilo že nabito polno. Urno smo se podali na pot ter s hitrim tempom dosegli sedlo Luknja. Večina pohodnikov, ki so nam delali družbo na poti, se je usmerilo čez Plemenice na Triglav, ekipa S sosedov proti Trenti ter planinski podmladek proti Bovškemu Gamsovcu.

Od sedla smo se po 10 min hoje po markirani poti na Gamsovec usmerili malo bolj levo na brezpotni pristop na Pihavec. Iskanje idealnih prehodov, nekaj...

Napoved lepega vremena je klicala po avanturi. V zadnjem trenutku smo s prijatelji (Aleš, Metka & Milena) spremenili plane za sobotno turo in jo ucvrli v Avstrijo na vrh Kepe (2.143 m). Neopazen vrh Karavank, ki nam svojo pravo naravo pokaže šele iz celovške kotline.

Za pristop na vrh smo izbrali SV greben z izhodiščem pri Bertahütte (1.567 m). Do slednje smo se odpravili s parkirišča po gozdni bližnjici. Po hitrem zajtrku smo pot nadaljevali nekaj sto metrov po cesti, kjer se pot odcepi v levo...

Ob ležerni uri smo se napotili v Kamniške pred napovedanimi dežnimi kapljami in prve ure še uživali delno jasno vremensko napoved, kmalu nad tolmuni pa nas je zajela nizka oblačnost in megla, tako da je bilo po grapi polni drobirja in nekaj gnilega (svežega) snega bolj pestro. Greben je bil do vrha vse bolj vetroven, a je čvrsta skala in 3-minutna luknja v megli z razgledi na okoliš odtehtala vzpon. Z nami je do grebena prilezel tudi Orion, ki s svojimi 4x4 pogonom resnično zmore skorajda vse :)

Po nekaj zaporednih delovnih vikendih so prazniki končno prinesli priliko za pobeg v hribe. V soboto in nedeljo ni šlo, za ponedeljek popoldne pa je že bilo napovedano poslabšanje, zato se z Baro odločiva da greva ponoči na Triglav počakat sončni vzhod.
Precej bolj kot ponavadi je bila zanimiva že pot do Krme, kjer sva doživela pravi Mojstranški safari. Najprej malo iz Mojstrane srečava lisjaka, ki naju spomni kako sva predlani ob enaki priliki videla dve košuti. Ravno takrat se sredi ceste pojavi jelen,...

Mogočni dvatisočak nad Zadnjo Trento (Bavški Grintavec), ki ni najbolj priljubljen med slovenskimi pohodniki. Še ena avantura, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, tokrat v vasi Soča, saj je bilo treba premagati kar 1800 m višinske razlike.
S parkirišča smo hitro zagrizli po strmi gozdni poti, ki je vodila vse do travnikov pred opuščeno vasjo Lemovje. Strmina je popustila, gozd je postajal vse redkejši, odprli so se nam pogledi na Trento in Lepeno. S hitrim tempom smo kaj kmalu dosegli Planino nad...

Lepo nedeljo smo z Marušo, Nežico in Mihom kljub pomanjkanju snega preživeli v zimskem vzdušju na mogočnežu nad Vršičem. Tura poteka od avta pa do vrha skoraj ves čas po snegu, čeprav bi bilo na nekaj mestih dobrodošlih nekaj centimetrov več… Razmere za hojo so na splošno kar dobre, tudi večina jeklenic je zunaj, ampak je marsikje treba zelo previdno zaradi premalo snega.
Začeli smo v konkretnem sneženju (!?), ki pa je po 15 minutah nehalo in naredil se je krasen dan, le po grebenih je močno vleklo. Z...