V zadnjem tednu smo šli še dvakrat na sever. V sredo smo šli z Marušo in Maretom pogledat proti Preberju, pa je že od daleč izgledal preveč spihan in smo zavili na Grosse Kesselspitze tik pred Obertauernom. Ljudi je bilo malo, novega snega pa dovolj, sploh ker je končno tudi podlaga. Z vrha smo smučali proti jugu, kar bi bilo super, če ne bi bilo tiste difuzne svetlobe, da smo zavijali bolj po občutku. Nižje v gozdu je šlo potem tako lepo, da smo na planini Gastalm spet vpregli pse in šli še na Sichelwand. Mare je pociljal lepo strmo linijo med rušjem (ki še vedno ni čisto pokrito!), kjer je bilo pršiča do kolen in čez. Tudi skozi gozd pod planino je šlo super, snega je dovolj.
V soboto so se nam pridružili še Slavi, Džani ter Anja in Tom s Štajerske. Šli smo v Zederhaus, kjer na parkirišču skoraj ni bilo avtov - in tudi skoraj nič snega!? No, višje je snega dovolj. Ker smo računali na gnečo, smo zavili stran od glavne poti in ciljali na Labspitze. Zaradi goste megle ne vem, če smo ga tudi zadeli. Malo dol in malo gor (2x) smo nato prišli na Aignerhöhe in smučali proti Aigneralmu. Kmalu smo prišli pod meglo in našli še celo pobočje pršiča! Od navdušenja smo šli še enkrat nazaj gor in ponovili vajo - vmes smo namreč opazili, da je ostalo še nekaj pršiča, ki smo ga v drugo brez usmiljenja zvozili.
Tokrat sicer brez sonca in razgledov, a smučarija je bila še vedno vredna vožnje! Nekaj več tudi na blogu.
