Objave

Nismo bili prvi, niti nismo bili sami. Toda ob uri našega vzpona je sonce še vedno preblago božalo snežno podlago, da bi se ta na relativno hladen dan omehčala do zadovoljive mere, da bi psički grabili. Tako smo do snega v čevljih hodili kakšno uro, po snegu v smučarskih čevljih še slabo uro, potem pa smo malce pod ta slavnim velikim kamnom le nataknili smuče. Na dveh strmih mestih smo zaradi trde podlage za krajši čas smuči sneli, pohodili 20 višinskih metrov spolzkega terena, ter smuči nataknili nazaj na...

Visoke Ture (AT) | Faschaunereck (2614m)

Na predbožični večer se z Andrejem odločiva, da bova Božič presmučala. V Julijce si ne upava, saj nočeva drajsati kamenja na Viševniku, kaj drugega pa nama je prestrmo in prenevarno.

Na klasični OMV postojanki določiva cilj - enega od vrhov nad vasico Malta blizu mesteca Gmund.
Do vasice pridva malo pred deveto, a naju preseneti močno sneženje, smo ravno na vremenski fronti. Sneg se divje oprijemlje cestišča in ljudski voz ne zmore več. Prijazni...

S sončne Slovenije smo skozi luknjo zapeljali v manj sončno Avstrijo... Končni cilj smo dorekli šele nekje v sredini (že izvrtane) cevi in naposled zapeljali proti Špitalu in v osrčje biosfernega parka Nockbergi. Tam smo sprva zgrešili odcep in rinili po strmih bregih po zasneženi gozdni cesti, a kmalu spoznali zmoto in obrnili še pravočasno (in na edinem primernem mestu). Že čez nekaj minut smo se znašli pred spuščeno zapornico in že so se nam povesili nosovi, saj smo bili s časom povratka hudo omejeni....

Mrzlično smo si želeli izkoristiti ostanke zime v naših gorah (pred napovedano odjugo in dežjem) in se zato slabemu zdravju navkljub odpravili v Julijske Alpe. Džanozo, Roman in jaz smo bili pravočasni na zbornem mestu, ena kandidatka je zaspala, drugi pa je obležal na drugem koncu Slovenije. Kolebali smo med Pokljuko in Vršičem in se naposled odločili za slednjega, zavoljo višjega izhodišča in možnosti "zaslonjenega" pobočja za Malo Mojstrovko, na grebenih katere je vlekel močan zahodnik. Zastave snega na...

Zarana nas je trojica skozi že zvrtano cev Karavank zapustila rodno grudo in odbrzela belim krajem naproti. Visoko nad Heiligenblutom, tri ure vožnje zdoma, smo v jasnem in mrzlem jutru z nekaj zapleti s parkiranjem navlekli nase turnosmučarsko navlako in zagrizli v breg! Kako nepopisno lepo je bilo. Ves čas vzpona nam je za levo ramo svoje obličje razkazoval najvišji vrh Avstrije, na desni pa so se šopirili vršaci skupine Goldberg. Res imenitno z nekaj presledki zoprnega (pre)trdega snega ob vzponu. Vrhunec...

Z nekaj zamude sledi poročilo s sosednjih pokrajin. Ob brutalnih urah sredi noči se nas je 5 (z nami v mislih je bil tudi šesti, ki ga je izdala budilka) odpeljalo skozi tunel do izhodišča brez težav, le zadnjih 100 metrov je bilo snega za vzorec preveč, zato smo parkirali ob kupu gnoja. Dobesedno. Parkirišč z izjemo tega trenutno ni, zato so priporočljive lopate za jutranje ogrevanje. Sneg se v izdatnih količinah prične torej že na samem izhodišču, pot pa z nekaj ovirami kot posledica vetrolova ni...

Včeraj se nas je 9 fatkotov (tako kot še vsaj 253 ostalih) zapeljalo na sonce v Karnijske Alpe. Naš cilj je bil predvsem sonce, kjerkoli ga bo največ. In kazalo je, da ga bo pri Avstrijcih precej. Prelaz Mokrine je prikladno blizu, na sporedu pa je bila t.i. damska tura. To je tura, na kateri se predvsem veliko govori, odlično prehranjuje, še več govori in nekaj malega tudi hodi in smuča. Odpravili smo se na kartofel nad smučiščem Mokrine (Gartnerkofel). Ko sem naštel 50 turnih smučarjev med, pred in za nami...

Zaključek letošnje smučarske sezone je bil v znamenju pršiča in spoznavanju novega območja. Podobno torej kot celotna sezona, ki je bila pri nas zelo revna s snegom, a toliko bolj bogata v Alpah.
Letos sva z Džanijem ostala sama in še midva sva se pred odhodom spraševala, kaj naj si misliva o tako nezanesljivi vremenski napovedi. Na koncu sva se vendarle odpravila, saj se to ponavadi izkaže za najboljšo možnost. Vreme je bilo prve dni resda precej mešano, a vseeno sva šla lahko vsak dan na turo in sva...

Avto, taksi, vlak, bus, vlak, vlak, taksi, avto. Vmes pa veliiiiko višinskih metrov smučanja navzdol in tudi vzpenjanja navzgor. V dolgem dnevu smo presmučali in povezali pršičaste flanke treh avstrijskih velikanov od Scharecka, Kreuzkogla in Ankogla in vmes spridom izkoriščali javna prevozna sredstva, manjkajoče pa nadomestili s hitro hojo v neudobnih pancarjih ter na smučeh s pasjo vprego. Zadnji vlak nazaj smo ujeli za rep, natanko minuto in pol preden bi nam odpeljal!
Med smučanjem s Scharecka se je...

S ta frišnim alpincem Benjaminom sva se odpravila na aktivno popoldne na Pokljuko. Prvotne cilje nekje v bližini Rodice sem opustil, ko sem se seznanil z razmerami in dejansko dolžino nameravane ture. Uperila sva se na Pokljuko in izbira je bila prava, s smuko zagotovljeno od avta do avta. Debeli vrh sem nazadnje obiskal pred več kot desetletjem in da bi vsaj malo obvozila gnečo na popularnejših vrhovih, sva izbrala dotični kucelj. Izbira je bila pravilna kar se tiče osamljenosti na turi, čeprav sva srečala...