Objave

Sandkopf (3090 m)

Zarana nas je trojica skozi že zvrtano cev Karavank zapustila rodno grudo in odbrzela belim krajem naproti. Visoko nad Heiligenblutom, tri ure vožnje zdoma, smo v jasnem in mrzlem jutru z nekaj zapleti s parkiranjem navlekli nase turnosmučarsko navlako in zagrizli v breg! Kako nepopisno lepo je bilo. Ves čas vzpona nam je za levo ramo svoje obličje razkazoval najvišji vrh Avstrije, na desni pa so se šopirili vršaci skupine Goldberg. Res imenitno z nekaj presledki zoprnega (pre)trdega snega ob vzponu. Vrhunec...

Preberi več

Stanziwurten nad Heiligenblutom

Z nekaj zamude sledi poročilo s sosednjih pokrajin. Ob brutalnih urah sredi noči se nas je 5 (z nami v mislih je bil tudi šesti, ki ga je izdala budilka) odpeljalo skozi tunel do izhodišča brez težav, le zadnjih 100 metrov je bilo snega za vzorec preveč, zato smo parkirali ob kupu gnoja. Dobesedno. Parkirišč z izjemo tega trenutno ni, zato so priporočljive lopate za jutranje ogrevanje. Sneg se v izdatnih količinah prične torej že na samem izhodišču, pot pa z nekaj ovirami kot posledica vetrolova ni...

Preberi več

Damska tura na Gartnerkofel

Včeraj se nas je 9 fatkotov (tako kot še vsaj 253 ostalih) zapeljalo na sonce v Karnijske Alpe. Naš cilj je bil predvsem sonce, kjerkoli ga bo največ. In kazalo je, da ga bo pri Avstrijcih precej. Prelaz Mokrine je prikladno blizu, na sporedu pa je bila t.i. damska tura. To je tura, na kateri se predvsem veliko govori, odlično prehranjuje, še več govori in nekaj malega tudi hodi in smuča. Odpravili smo se na kartofel nad smučiščem Mokrine (Gartnerkofel). Ko sem naštel 50 turnih smučarjev med, pred in za nami...

Preberi več

V kraljestvu Ortlerja

Zaključek letošnje smučarske sezone je bil v znamenju pršiča in spoznavanju novega območja. Podobno torej kot celotna sezona, ki je bila pri nas zelo revna s snegom, a toliko bolj bogata v Alpah.
Letos sva z Džanijem ostala sama in še midva sva se pred odhodom spraševala, kaj naj si misliva o tako nezanesljivi vremenski napovedi. Na koncu sva se vendarle odpravila, saj se to ponavadi izkaže za najboljšo možnost. Vreme je bilo prve dni resda precej mešano, a vseeno sva šla lahko vsak dan na turo in sva...

Preberi več

Kraljevska povezovalna v Visokih Turah

Avto, taksi, vlak, bus, vlak, vlak, taksi, avto. Vmes pa veliiiiko višinskih metrov smučanja navzdol in tudi vzpenjanja navzgor. V dolgem dnevu smo presmučali in povezali pršičaste flanke treh avstrijskih velikanov od Scharecka, Kreuzkogla in Ankogla in vmes spridom izkoriščali javna prevozna sredstva, manjkajoče pa nadomestili s hitro hojo v neudobnih pancarjih ter na smučeh s pasjo vprego. Zadnji vlak nazaj smo ujeli za rep, natanko minuto in pol preden bi nam odpeljal!
Med smučanjem s Scharecka se je...

Preberi več

Pošihtno popoldne na Pokljuki

S ta frišnim alpincem Benjaminom sva se odpravila na aktivno popoldne na Pokljuko. Prvotne cilje nekje v bližini Rodice sem opustil, ko sem se seznanil z razmerami in dejansko dolžino nameravane ture. Uperila sva se na Pokljuko in izbira je bila prava, s smuko zagotovljeno od avta do avta. Debeli vrh sem nazadnje obiskal pred več kot desetletjem in da bi vsaj malo obvozila gnečo na popularnejših vrhovih, sva izbrala dotični kucelj. Izbira je bila pravilna kar se tiče osamljenosti na turi, čeprav sva srečala...

Preberi več

Smučarski nomadi v Kazahstanu

Za letošnje zimske počitnice smo se odpravili v Kazahstan, kjer imajo poleg neskončnih step, nafte in konjev tudi Nebeške gore – Tien shan. Podnebje je izrazito celinsko z zelo mrzlimi in suhimi zimami, posebno na tej severni strani gorovja. S tega vidika ne ravno posrečena smučarska destinacija, čeprav je bilo v našem primeru snega preveč, sploh ker je ta samo globok pršič.
Iz Ljubljane prek Istanbula do Almatyja ni daleč, od tam pa je tudi prav blizu do hribov. Prvi dan smo bili že zjutraj v vasi...

Preberi več

Vršič - Slemenova špica - Tamar - Planica

Začetek je bil rahlo pomrznjen, za tiste brez brez srenačev in krajšimi živci dovolj, da je bilo potrebno ca. 100 višincev peš. Z vratc do pukla je bilo že boljše, v kotanjo ca. 100 višinskih metrov spusta bi si prislužilo oceno 4*. Vzpon na Slemenovo špico (območje med zg. in spodnjo potjo) je bilo pravljično lepo z na debelo posneženimi balvani. Sončenje na vrhu in četrturno uživanje razgledov, potem pa po cilj dneva: spust v Tamar. Na žalost je tako topel februar v kombinaciji z močnim soncem naše...

Preberi več

Štirikrat čez mejo ali krožna nad Gilbertijem

V iskanju česarkoli približno smučarsko užitnega smo pristali nad Sello Neveo. Visoko izhodišče in (naj)obilnejše (snežne) padavine so dajale upanje, da bo tam lepo... Saj je bilo, ampak žal ne v smučarskem smislu. Najprej smo se zapodili v sicer že precej zvožene grebenčke "male aljaske" levo od zgornje gondole, kjer smo se vsi brez izjem tako ali drugače trudili ohranit ravnotežje... Povečini nam ni uspelo. Od sonca razmočen sneg, visoke temperature (inverzija - v dolini -12ºC, zgoraj +3ºC, na soncu po...

Preberi več

Debela peč

V nedeljo po sneženju smo se odpravili v iskanju (primernih) razmer na Pokljuko. Primernih razmer nismo našli. Smo pa vendarle izkoristili dan, se sprehajali v zimskem ambientu in smučali po (teeeeeeeežkem) svežem snegu. Ne pršiču, ker bi temu lahko rekli kvečjemu uležan jogurt. Mahnili smo jo malček izven ustaljenih poti, saj so možnosti varnega vzpona (in spusta) ob napovedih stopnjah plazovne nevarnosti 4 in 5 precej okrnjene, zato je bila Pokljuka logična izbira. Zavili smo proti Pl. Velika ravan in od...

Preberi več
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...