Z nekaj zamude sledi poročilo s sosednjih pokrajin. Ob brutalnih urah sredi noči se nas je 5 (z nami v mislih je bil tudi šesti, ki ga je izdala budilka) odpeljalo skozi tunel do izhodišča brez težav, le zadnjih 100 metrov je bilo snega za vzorec preveč, zato smo parkirali ob kupu gnoja. Dobesedno. Parkirišč z izjemo tega trenutno ni, zato so priporočljive lopate za jutranje ogrevanje. Sneg se v izdatnih količinah prične torej že na samem izhodišču, pot pa z nekaj ovirami kot posledica vetrolova ni problematična. Po nekaj telovadnih prvinah med podrtim drevjem smo se znašli v zimski pravljici (na izhodišču -9ºC) z razgledi proti Grossglocknerju in vse naokoli. Opazili smo kar precej talnih plazov, sneg ob vzponu je bil večinoma v redu, nekaj mest je spihanih do golega, v zatišnih legah nekaj mehkega, uležanega pršiča. Z vrha smo odsmučali po levi varianti (gledano dol) in uživali, z izjemo nesrečnika, ki je zlomil vez. K sreči ga je vrhunsko znanje smučanja rešilo, da se je z eno in pol smučko lahko solidno spravil s hriba. Smuka je bila vseh sort - od nekaj metrov pršiča, do uležanega, do klože in betona. Sonce in izkušnja ter dobra družba so odtehtali manj uživaške smučarske razmere.
