Pošihtno popoldne na Pokljuki

S ta frišnim alpincem Benjaminom sva se odpravila na aktivno popoldne na Pokljuko. Prvotne cilje nekje v bližini Rodice sem opustil, ko sem se seznanil z razmerami in dejansko dolžino nameravane ture. Uperila sva se na Pokljuko in izbira je bila prava, s smuko zagotovljeno od avta do avta. Debeli vrh sem nazadnje obiskal pred več kot desetletjem in da bi vsaj malo obvozila gnečo na popularnejših vrhovih, sva izbrala dotični kucelj. Izbira je bila pravilna kar se tiče osamljenosti na turi, čeprav sva srečala turnaša, ki ga je isti dan napadel kar dvakrat. Razmere so se spreminjale iz metra v meter in čeprav je s samega vrha kazalo zelo slabo, sva v gozdu naredila nekaj povsem spodobnih zavojev po zelo dobrem sipkem snegu. Izkoristila sva poslednji hladnejši dan pred napovedanimi tropskimi temperaturami. Gor grede je bil sneg zelo razmočen na prisojah, tako da so se delali na psih cokli, v senci marsikje poledenela skorjica, na soncu ojužen pršič in v senci v mraku dober pršič. Vsega po malem torej. Še najbolj je motila slaba zalitost pobočja, kar je pomenilo veliko vijuganja med podrastjem vseh sort...

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...