Objave

Z Rokom sva pred pisarno skočila še na čudovito Jezersko. V "krasnem" oblačno-meglenem vremenu sva jo potegnila na Goli vrh (1787 m), kjer sem med potjo izgubil še stavo. Ves čas sem imel namreč v mislih, da je vrh nekaj več kot 1800 metrov visok, v resnici pa je manj. Roku sem tako da dolžan vrečo zdrave prehrane iz zlatega M. Škoda. Sneg je do višine nekje 1400 m precej težak, dela se tudi že skorja. Višje višina snežne oddeje skokovito narašča in je vse bolj "okusna" do samega vrha, kjer pa je precej...

Včeraj v nedeljo 28. januarja 2018, smo Nejc, Tadej in jaz za rep ujeli temperature, ki so bile za naš okus že na sami meji sprejemljivega za vzpon v lepi in dolgi snežno-ledni smeri oz. treh, ki si ena nad drugo sledijo čez haldno severno ostenje Dolgega hrbta nad Jezerskim.

Sneg v Teranovi je bil na strmih mestih dober, drugod so višje temperature zgornje sloje snega že spremenile v kašico. Vmes sem se malo zmedel in za trenutek pomislil, da smo se znašli v klavnici, saj je bilo po snegu Teranove...

Spoznal sem jo tako, da smo skoraj do nje zapeljali dva dni prej, ko smo si ogledovali nekaj drugega. In prvo kar sem slišal je bilo: "U nee za njo nimamo cajta, ta je prehuda za dons."
Nakar mi Nejc en dan pozneje reče, če bi jo šel vseeno sprobat v nedeljo (to je bilo na božični dan 2017). Hmm če me nejc vabi pa že ne more bit tolk zajebana in seveda rečem ja.

Vseeno se spraviva taktično, saj nočeva da je kdo pred nama na njej. Ker če je kdo tik pred tabo vseeno ni tako prijetno. Bližava se ji...

Včeraj, v četrtek, sva se s Katjo Petrovec (AO Celje-Matica) hladila v severni steni Dolgega hrbta.
Do položnejših vršnih 200 m lepa plezarija po večinoma dobri skali, le v lažjih raztežajih je bilo treba malo bolj paziti, na vrhu pa je precej bolj podrto.
V težjih mestih je klinov dovolj, tu in tam sva dodala kakega frenda. V dobro nabiti prečki nama je zmanjkalo kompletov (imela sva jih 13), zato sva morala štantati sredi nje.
Do vrha težav sva plezala dobre 4 ure, za zgornjih položnejših 200...

Za letošnji dopust sva si omislila bolj šparovno varianto in se odločila, da ne bova matrala in futrala avta, ampak sebe. Pa sva šla s kolesi malo pogledat najine priljubljene kotičke po Sloveniji.
Pot se je začela na domačem dvorišču v Sodražici. Cesta naju je prvi dan peljala do Bloškega jezera, nato pa naprej v Cerknico ter čez Rakov Škocjan v Postojno. Tja sva prišla ravno v času za kosilo, nato pa počasi nadaljevala pot proti Predjami. Nekje v gozdu ob makadamski cesti, ki vodi v Podkraj, sva rekla,...

V torek zgodaj zjutraj (ob 4h) sva z bratom že stopala proti koči na Ledinah. Polarni zrak, ki je zajel Slovenijo v zadnjih dnevih, nam je omogočil, da ujamemo zimo še v njenih zadnjih izdihljajih. Če sva morala pred dvema tednoma zaradi odjuge obračati pri koči, so naju tokrat pri koči počakale fantastične razmere. Škipavček..!

Podava se proti steni. Vstop v grapo lepo zalit, sneg pomrznjen in končno to zimo spet nekaj pikamo. Se pa žal malo pozna odjuga v preteklih tednih. Na nekaterih skokih je...

Škripanje bi večina lahko zamešala z ugodnimi razmerami in škripajočim snegom, a zajec tokrat tiči v drugem grmu... Ob prebujanju jutra sva se že ogrevala na dostopu pri svežih devetih stopinjah pod ničlo in se čudila slabi zimi... Namesto sprehajanja po grabnu so sledili ledni skoki skromni v debelini, ko je zmanjkalo še ledu, je nastopilo škripanje. Ne ob pikanju v sneg podobnem stiroporu, temveč večinskemu delu praskanja po skalah prekritih s snegom dvomljive kakovosti. Pravi "stiropor" in škripavec se...

Z Dušanom sva se v soboto zarana odpravila ujeti še kaj naj bi ostalo od slapu v teh prav pomladnih razmerah. Na dostopu sva spoznala, od kod ime fenu - res, ponekod je zapihal tako pomladno topel veter, da sva bila vedno bolj skeptična glede najinega plezanja. Na vstopu jasno nisva bila sama, v bolj ali manj istem terminu nas je plezalo kakšnih 11 optimistov, kasneje čez dan še več. Začetek je bil kar OK, lep led, potem tista poševna rampa, ki je bila bolj ena žalost, vrhnji pokončni raztežaj pa je postregel...

Z Džanijem sva izkoristila vremensko luknjo v tem aprilskem vremenu in v štirih polnih dolžinah vrvi splezala omenjeni smeri v Jezerskem vrhu z enim dodatnim raztežajem gospodinje. Svedrovcev je ob vsakem obisku več tako da je treba mestoma že kar pogledat, da ne vpneš napačnega. Najbrž temu botruje tudi nova cesta, ki so jo potegnili takorekoč do vstopa v smer. Sodeč po barvi še precej na sveže. Do prihoda sparine in sonca sva bila fertik.

V soboto sva se z Borom odpravila potipat skalo na Jezersko. Plezala sva v zahodni steni Velikega vrha in ker so smeri kratke, sva lahko spala vsaj do 8.h. Za začetek sva Štartala s smerjo Sanje neke gospodinje (VI-, 150 m). Smer je navrtana in opremljena s štanti, tako da z orientacijo ni težav. Najtežji del se pojavi že v prvem raztežaju, kjer oprimkov ni ravno veliko, skala pa lepo kompaktna. Tudi naprej sledijo predvsem plate, ki omogočajo lepo gibanje “na nogice”. Na vrhu sva bila kar hitro in nato v...