Objave

Posredujem Majine plezalske vtise iz Bavarske smeri (tekst in foto: Maja P.):

Moja druga alpinistična :)

Po slabih treh urah spanja me Monika vrže iz postelje (beri kavča) in mi sporoči, da naju čez 20 minut na bližnjem parkirišču pobereta Eva in Tomi. Najprej sem mislila, da so vse skupaj le sanje... pravzaprav nočna mora, ko pa sem po nekaj minutkah prišla k sebi, sem dojela, da sem se res dogovorila za plezanje. Po obilnem zajtrku - kruh in Viki krema se končno odpravimo proti severni Steni...

Danes smo jo Tadej, Marko in Bor mahnili nad Vršič. Mlajša naveza se je odpravila v Steber revežev, o katerem bo kaj več napisal diskretni Bor, jaz pa nekaj besed navržem o najini avanturi s Tadejem.

Smer Srečka Rihtarja je kar solidna in premore nekaj vertikalnih metrov. Skala je ponekod izjemno dobra, spet drugje izjemno slaba. V splošnem se mi je smer zdela bolj krušljiva inskala  slabše kvalitete kot na primer smer po zajedi v isti steni. Če ju primerjam še po težavnosti smer Srečka Rihtarja...

Posnel sem krajši filmček in zmontiranega postavljam na ogled.

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=o4FhfkA9eoY&fmt=18]

Z Urbanovcem sva 12. marca letos nad Baško grapo presmučala eno izjemno strmo smer v vzhodni steni Novega vrha (Smer k soncu, V+, prva ponovitev) in eno novo z Velikega Raskovca (Desno od zdrsa, IV+) na jug. Predvsem tisti spust z Novega vrha je bil zelo strm in zahteven, morebitni ponavljalci bi utegnili oceno zvišati za kako stopnjo. Več o turi je že takrat napisal Urbanovc - glej http://freeapproved.com/2009/03/14/grape-nad-rutom/.

Lep dan je klical, zato sva jo mahnila proti Koglu. Ura je bila rana, še prerana, saj sva oba še zehajoča stopicala proti vstopu v smer. V drugem raztežaju si je dr. Thomas zaželel levo varianto, kamin ocenjen z IV+, ki pa je bil zame in za moje znanje konkreten zalogaj.  Z gredine nadaljujeva v poklino desno, kjer se mi je uspelo zagozditi do te mere, da sem moral izvesti seanso joge in uporabiti vse kontorzionistične sposobnosti , da sem se osvobodil nahrbtnika in nadaljeval s plezanjem. Še dobro, da so za...

V četrtek in petek smo se štirje potikali po Visokih turah in se povzpeli na najvišji vrh Avstrije, Grossglockner, 3798m. V četrtek smo dostopili do Stuedl koče, kjer smo prespali. Naslednji dan smo se na vrh povzpeli po Stuedlgratu (III-IV/II, 600m), JZ grebenu Grossglocknerja. Sestopili smo po normalki preko Erzherzog-Johann koče, ter nato nazaj v Kals. Lepo sončno vreme, brez vetra in veliko ljudi. Turistično.

Bor in Aleš ter midva s Tadejem smo se včeraj zaprašili v smer Belač - Zupan (V+, 500 m)

Po preplezanem prvem raztežaju sem bil že delno prepričan v to, da bomo sestopili s spusti po vrvi. Krušljivo iz leta v leto bolj, novi podor(čk)i in ostale slaboskalne kolobocije, ki jih ne maram. Če plezam rad plezam, če grem v kamnolom ali rudnik, potem rudarim. Kombinacija obojega pa mi ni všeč.

K sreči je drugi raztežaj že pošteno spremenil kvaliteto v prvem raztežaju okušenega in tako smo upoštevajoč...

Čez vikend se nas je nekaj FATovcev odpravilo v Krmo napasti severno steno Debele peči. Startali smo pri Kovinarski koči, bili v dobri uri pod steno, kjer pa smo se razdelili. Eva, Zlato, Rok in jaz smo krenili levo v Severovzhodni raz (IV+/III-IV, 500m), Vlasta, Džani, Tine in Monika pa v Sekločevo (V, A1/IV+, 400m).

Raz se začne vrhunsko z naravnost prelepim kaminom, ki ga kar nismo mogli prehvaliti, no nato pa prideš v realnost šodra, vsaj do dobre polovice smeri. Zgoraj skala spet postane boljša...

Od nedelje do četrtka zvečer smo se Aleš, Nikola, Tadej in jaz nahajali v plezalskem raju, Dolomitih. Prva dva dni smo preživeli v stolpih Selle na priljubljenih prelazih Passo Sella, Passo Pordoi, Passo Gardena smučarsko imenovano območje Sella Ronda. Naslednji dan smo počivali in se premaknili proti Cortini, spotoma plezali v plezališču nad prelazom Farzalego. Zadnja dva dni smo plezali po stenah nad Cortino. Skala navdušejoče dobra, razmerje odlična skala:šoder je 90:10. V naših Julijcih je to razmerje na...

Sredi trde teme (ob 3 zjutraj) se peljemo proti Jezerskem v prepričanju, da gremo v Jubilejno smer (V. stopnja 500 m) v Dolgem hrbtu (2473 m). Na poti proti Koči na Ledinam (Vodine) pade ideja, da bi šli po 'bližnjici' po Teranovi smeri, saj je v zimski razmerah (III, 350 m) zelo lahko prehodno in bi se tako ogreli za Jubilejno smer. Že takoj na začetku smo si izbrali smer malo bolj desno in da bomo napravili prečko do Teranove smeri. Najdemo še en star klin. Po začetnem...