Sredi trde teme (ob 3 zjutraj) se peljemo proti Jezerskem v prepričanju, da gremo v Jubilejno smer (V. stopnja 500 m) v Dolgem hrbtu (2473 m). Na poti proti Koči na Ledinam (Vodine) pade ideja, da bi šli po 'bližnjici' po Teranovi smeri, saj je v zimski razmerah (III, 350 m) zelo lahko prehodno in bi se tako ogreli za Jubilejno smer. Že takoj na začetku smo si izbrali smer malo bolj desno in da bomo napravili prečko do Teranove smeri. Najdemo še en star klin. Po začetnem navdušenju hitro ugotovimo, da potem ni nikjer nobenega klina. K sreči je imel David 10 klinov in Zlato enega, tako da smo si naredili varovanje po prečki do Teranove smeri. Ko smo pa prišli do smeri smo videli, da po Teranovi smeri ne bo možno saj je tekel potok vode po sami smeri. Zato smo šli desno od Teranove smeri, kjer smo iskali najlažje prehode in si sami zabijali kline in delali štante. En del težavnosti po oceni Đanija je bilo VI+. Na začetku je bila skala trda, kasneje pa nič več. Zato smo imeli kar nekaj težav pri zabijanju klinov, saj se klinov ni dalo dobro in varno zabiti v krušljivo skalo.
Potem še enkrat poizkusimo proti Teranovi smeri, vendar je Đani ugotovil, da je tako gladka kot, da bi šel po marmorju. Na delu je mene prečka v desno 'napsiherala' saj je bil klin preveč daleč, ker pa skala na tem delu ni bila trdna, saj vse kar sem prijel oz dal plezalko gor mi je ostalo v roki ali pa je padlo dol po steni. Če bi mi tam zdrsnilo bi zanihal več kot 10 metrov, kar pa mi ni bilo preveč všeč. :-) Zato mi je Zlato vrgel še en štrik, da sem bil varovan še z druge strani, da nebi zanihal. Prečko sem potem preplezal ne, da bi mi zdrsnilo. (Fantje so mi zabičali, da moram o tem dogodku nekaj napisati!) :-)
Nato smo nadaljevali desno nad Teranovo smerjo do 'amfiteatra' (ali po Đanijevo skreta). Tam je bilo pa vse krušljivo, saj vse kar si prijel je letelo dol. Vsi smo prilezli ven iz tega 'skreta'. Bili smo pozni in še k dežju se je pripravljalo, tako da smo jo mahnili h koči. Jubilejno smer smo si ogledali od daleč. V gostilni pri jezeru smo ob kulinaričnih dobrotah in hmeljevem napitku naredili analizo, kjer smo se vsi strinjali, da je bila zelo lepa pristna alpinistična tura.
Fotografirala sta Zlato in David.
