Objave

Ker je bila dotična  ''BABA''  deležna že kar nekaj obiskov naših članov , sam pa se  do včeraj še nisem ''obdaril''  s to smerjo , sem naprosil Roka da gre z mano in je bil tako obdarjen že drugič letos. Za samo smer sva potrebovala 3,5 h  ,  plezala sva izmenoma ''cug-cug'' , bila sva sama v smeri , ki je bila mestoma mokra (menda je vedno) ponekod proti koncu pa zavita v meglo a to ne vpliva na čudovit splošni vtis.

Danes smo Tadej, Džani in jaz plezali Direktno smer v Štajerski Rinki. Nad smerjo smo bili navdušeni, saj ponuja res veličastno plezanje v vertikali in navijaške prehode v previsnih prečnicah. Smer ima pri prosti ponovitvi kompleksno oceno VI (nam je tudi vsem ratal jo splezati na "frej"). Skala je v spodnjih dveh težjih tretjinah zelo dobra za Rinke, zgornji lažji tretjini smeri, kjer poteka orginalna smer (podrta skala), pa smo se izognili z levo varianto izhoda po gredi. Zjutraj je bilo v Logarski dolini...

S Tadejem sva včeraj ''uspešno'' nekajkrat našla pot nazaj v smer. Že pristop nama je povzročil nekaj težav , saj sva se morala vračati nekaj sto metrov nazaj in iskati pravi prehod. Po preplezanem prvem raztežaju je sledilo nekaj raztežajev lažje plezarije in na drugi gredini sva se nezavedno podala v levo varianto smeri . A tudi tukaj sva en raztežaj splezala po zelo krušljivi skali in po poznejši ugotovitvi , ven iz smeri. No, po ponovni vrnitvi v smer naju je pričakal en kar zahteven detajl (V+) in le ta...

Malo z zamudo objavljam nedeljsko dogajanje prek meje.

V družbi dveh W-jevk, smo po dobrih dveh urah dostopa prispeli do bivaka Gorizia, kjer nas je dočakal tako strupen veter, da sem se ogrel šele, ko sem nase zmetal vse kar sem imel v nahrbtniku. Bilo je prav zimsko sredi poletja; še malo pa se bi obrnili. No, na srečo se je veter do vstopa v smer le polegel, tako da smo vstopili v severni raz VBŠ (IV/III, 280 m). V prvih dveh raztežajih ni bilo pretiranega veselja, saj skala je bila bolj naši...

V ponedeljek smo Aleš, Tadej in jaz plezali smer Sandija Wisiaka v zahodnem delu Triglavske severne stene. Smer je orientacijsko ne preveč zakomplicirana, tudi težavnost je lepo razporejena čez celo steno in je oceni primerna. Da je tura potekala od začetka dneva do začetka noči je temu botrovala predvsem jutranja gosta megla, ki se je celotne stene popolnoma oklepala. Ker je stena v tem delu zelo strma in brez jasne razčlembe smo v gosti megli vstop iskali skoraj dve uri. Potem, ko smo nekako skozi meglo...

V nedeljo sva z Ano splezala to smer na začetku doline Belih vod, v Zahodnih Julijcih. Smer naj bi po pripovedovanju Miheliča imela najlepšo skalo v Julijcih in verjetno je res tako. Plezanje je tipično dolomitsko, navpično in s šalcami. Tako, da se mi zdi uradna ocena V- najtežjega raztežaja prej dobra štirka kot kaj več. Drugače pa je smer mala šola urejanja varoval na naravne mostičke. Škoda le, da je smer kratka. Sestopila sva kar po urejenih "abzajlih" po smeri.

V nedeljo sva z Rokom udarila eno "popoldansko" in odbrzela na Vršič. Popolnoma sama in v romantiki sončnega zahoda sva splezala Zajedo skozi okno v Nad Šitom glavi, ki ponuja precej izpostavljeno plezanje v dobri skali. Dejanskega plezanja je za dva dolga raztežaja (IV+, V+), pred tem pa malo soliranja do velike gredine. Za smer sva potrebovala cca 2 uri.  

Danes sva s Tadejem plezala to lepo smer v severni steni Dolgega hrbta. V spodnjih dveh tretinah smeri, kjer so težji raztežaji je skala solidna, zgornjih 150m pa je podrt šoder. Smer ves čas sledi značilni zajedi, vendar le redkokdaj pleza prav po zajedi, saj se ji umika levo na plošče. Najbolj zanimiva je izpostavljena in navpična prečka, ki je sicer kar nabita s klini, vendar vseno zahteva mirne živce. Za celotno smer sva rabila slabih pet ur.

V soboto zjutraj, še v trdi temi in gosti megli, sva parkirala srebrno puščico pred Kočo na Gozdu. V hrib sva se odpravila po Hanzovi poti, ki sva jo, kljub svetilkam, bolj slutila kot videla. Do snežišča v Hudičevem žlebu se je ravno zdanilo in megla razkadila, kljub temu pa prečenje, za tiste brez derez, ni bilo najbolj enostavno. Ko sva vstopila v Hudičevi steber so se za nama začele nabirati še druge naveze in planinci na Hanzovi poti. Že po nekaj rastežajih pa sva izgubila stik z zasledovalci. Nekaj...

Včeraj sva z Markotom plezala nad Vršičem, v Zadnji Mojstrovki, Steber revežev. Na dostopu sva pohitela, bila v eni uri pod steno. Pred nama sta bili že dve navezi, eno navezo sva prehitela po desni varianti v prvem raztežaju, drugi navezi sva pa nato sledila do vrha. Kljub zahtevni orientaciji zaradi velikega števila prečk in dokaj podobnega sveta (plošče, zajede, poči...) sva smer preplezala po originalu. V spodnjem delu slabša skala in lažji raztežaji, medtem ko je zgornjih 300m plezarije zelo lepih, z...