Objave

Konec delovnega dne smo jo mahnili mimo jezera na planino Vogar in od tam nadaljevali po sveže razriti gozdni cesti do še več novih razritih cest v osrčje TNP. Nove ceste so si kar sledile, edino jim je bilo le to, da so bile urezane pred kratkim in da so bile precej blatne. Planinska pot se tako večkrat izgubi v slabe 4 m širokih regionalnih povezavah. Namesto markacij, bi bila morebiti koristnejša cestna navigacija ali pa cestni smerokazi v ta večjih križiščih. Predvidevamo, da je vzrok v gradnji novih...

Z malo usklajevanja pa vendarle sva se z Duškom dogovorila za skupno turo. Med danimi predlogi sem izbrala greben Stola.

Lep dan, lepa tura ter dobra družba, kaj lepšega si lahko zaželiš. Vsaj zame se je dan začel malo bolj zgodaj, dolga je pot iz Obale do Gorenjske. Makadamska cesta nas je vodila vse do Tinčkove koče v Završnici. Od tam sva urno zagrizla v strmino vse do sedla Belščica, kjer sva si vzela kakšno min za počitek. Opremo nase in po grebenu gor. Začetek postreže z neki lažjega plezanja...

Preteklo soboto smo se po (pre)dolgem času z Lukom in Nejcem spet navezali na vrv. Južna stena Kogla je kot naročena za prve spomladanske plezalne ture. Dokaj hiter dostop in že smo plezali. Prve raztežaje, do gredine, je vodil Luka, ostalo Nejc, jaz pa sem se udobno umestil kot zadnji v navezi. Smer je res prijetna in ima zgledno navrtana stojišča. Klinov nismo zabijali, saj ji je kar nekaj že v smeri, nekajkrat smo dodali zgolj kakega frenda. Tik pred koncem smeri nismo izbrali Kranjske variante, ki je...

Smer sva si izbrala že prejšnji teden, ko sva se potikala okoli Staničevega vrha in so pogledi ves čas uhajali na mogočno J in JV steno Planjave.

Vremenska napoved za vikend je nihala, še posebej za nedeljo. Ustavili smo se pri 50% verjetnosti za dež med 8h in 10h in potem sonce. Tako se z Blažem lagano ob 8h odpraviva iz Ljubljane, a bolj kot se bližava Kamniku bolj izgleda, da je center deževnega oblaka ravno nad Planjavo in Repovim kotom. Veva, da se stena hitro suši, a na Jermanci zadeva ne...

V petek pozno popoldan se nas je sedem svežega zraka željnih znašl pred Valvasorjevim domom pod Stolom in smo krenili proti vrhu. Pot je bila udobno kopna do kotanje med predvrhom in Stolom, kjer smo nadaljevali po udobnih stopinjah po snegu. Ker je bil vrh precej vetroven smo gor postali le za gasilsko fotografijo in jo ucvrli k Prešernovi koči v upanju, da bo vetra manj. In nismo se motili. Po krajši malici sva z Arnetom odletela v Završnico, ostali pa urnih nog sestopili nazaj do izhodišča.Fotografije sva...

Nismo bili prvi, niti nismo bili sami. Toda ob uri našega vzpona je sonce še vedno preblago božalo snežno podlago, da bi se ta na relativno hladen dan omehčala do zadovoljive mere, da bi psički grabili. Tako smo do snega v čevljih hodili kakšno uro, po snegu v smučarskih čevljih še slabo uro, potem pa smo malce pod ta slavnim velikim kamnom le nataknili smuče. Na dveh strmih mestih smo zaradi trde podlage za krajši čas smuči sneli, pohodili 20 višinskih metrov spolzkega terena, ter smuči nataknili nazaj na...

Prsti so med karanteno močno srbeli, tako da sva z Blažem težko čakala "osvoboditev" občin in takoj zgrabila lepo vremensko okno za plezanje v skali.

Letos sva v zimskih razmerah z železom napadala obdelovala severne stene v KSA, iz Logarske doline in Jezerskega, preteklo nedeljo pa je bila južna, kot britev ostra in kot poper suha (čeprav po deževju) južna stena Staničevega vrha, prvega izmed vrhov Zeleniških špic, idealna destinacija za pomladno vplezavanje.

V Repovem kotu sem bil prvič in...

Precej tednov je minilo od mojega zadnjega obiska visokogorja. Včeraj sva se z Lenartom povzpela na Krn, preko severne stene/pobočja. Ime smeri ni povsem jasno, saj je smer na Primorskih stenah poimenovana drugače kot v Zimskih vzponih. Kakorkoli že, plezala sva Zvitorepca (29c oznaka na Primorskih stenah). Štartala sva na Planini Kuhinja in se po povsem kopnem južnem pobočju povzpela do Krnske škrbine. Na severno stran je bila situacija precej drugačna: dovolj snega, čeprav zelo spomladanske strukture....

Prečenje vrhov Pokljuke na turnih smučeh je bilo že nakaj časa na mojem seznamu želja. In dan žena je bil kot nalašč, da imajo žene prosto, moški pa pridni in marljivi kakor smo, sklonjenih glav odrinemo na visokogorsko tlako, z namenom prečenja od Debele peči do Velikega Draškega vrha.

Deseterica smukoželjnih prijateljev in članov športnega društva freeapproved se nas je zbralo na izhodišču, kjer smo se po hitrem postopku uredili, stopili na smuče, preizkusili delovanje žoln in odrsali proti planini...

Snežni telefon je skoraj pregorel, spletne kamere so beležile neverjeten obisk, prikladna bližina Pokljuke pa je je postavila piko na i k odločitvi, da je potrebno na t.i. “pošihtnico”. Džanozo, Nejc, Uroš in jaz smo se hitro zedinili za smreke!

Že ob vožnji na Pokljuko je kmalu postalo jasno, da je snežna meja visoko, a da so padavine močne in da se sneg hitro nabira. Na parkirišču je bilo nekje 15 cm popolnoma premočenega svežega snega. Še vedno je močno snežilo.

V času, ko smo se pripravili...