Do slapa Peričnik je cesta splužena, od tam naprej pa je treba peš v Vrata. Zjutraj je bil sneg še pomrznjen kasneje je bila pa ena sama čofta. Pod bivakom se je splazilo nekaj plazov. Na 2000 m ni veliko snega, ponekod so klože, zgornja plast je mehka in plundrasta, spodaj je bolj pomrznjeno.
Na Silvestrovo je imelo še precej drugih ljudi isti cilj kot midva s kolegom, tako da je bilo na poti do Kredarice vse prej kot dolgočasno, hkrati pa nič kaj obetajoče za dobro smučarijo. Vsekakor pa se je izplačalo, če ne drugega zaradi noro lepega sončnega vzhoda in razgleda na ognjemete po pol Slovenije. Triglav pa se je s kložami, opastmi in ledom vztrajno branil napadalcev, čeprav je bilo v celem tednu kar nekaj poizkusov, tako da pride na vrsto naslednjič.
Po silvesterskih dobrotah iz Matejeve kuhinje se je prav prilegel novoletni pohod na Debelo peč.
Sredi dneva je bila včeraj na Pokljuki sicer podobna gneča, kot nekaj dni prej pred nakupovalnimi središči. Parkirali smo skoraj na glavni cesti čez Pokljuko. Pohod je bil tako nekaj daljši od planiranega, a smo ga v hitrem tempu zaključili še pred temo.
V sredo, 29.12.2010 smo se Tjaša, Toni in moja malenkost odpravili na sneg in sonce nad Mojstrano. Naš cilj je bil Vrtaški vrh in Sleme. Razgledi so bili fenomenalni, frišen snegec, sonček, modro nebo, zimska pravljica, skratka suuuper! Nekaj utrinkov za tiste, ki niste mogli zraven.
tokrat tudi v sliki
Parkirišče pred šentviško cerkvijo v Ljubljani se je ob 7. uri komaj pričelo prazniti nočnih veseljakov in nam prepustilo nekaj parkirnih mest, da smo se lahko "zreducirali" v dve vozili in krenili proti Gozd Martuljku. Cilj je bil 1931 metrov visoko Trupejevo poldne!
Na parkirišču nas je pričakala "zelena bratovščina", ki se je odpravljala na pogon divjadi. Zaskrbljeno smo se pregledali in ugotovili, da nas je kar nekaj oblečenih v barvita oblačila, tako da nas nebi zamenjajo za košuto in po...
Verjetno bi nas prišlo še veliko več, če ne bi s sobote na nedeljo namedlo ponekod tudi do 30 cm snega. Pa se nas je vseeno zbralo osem. In šli smo na Komno.
Na vzponu nič novega! Blaž je gazil prvi v koloni. Ostali pa za njim, eni hitreje drugi bolj ne. Po pavzi v koči in deponiranju nekaterih članov skupine smo zagazili še do komenskih mrazišč. Zanimiv »sprehod« po planoti sicer ni bil zahteven, je pa sila drselo, saj je pod tridesetimi centimetri novozapadlega snega zelo trda podlaga (plazovito,...
Sicer je bila napoved za soboto še slaba, ampak se je zjutraj vseno zjasnilo, tako da je bil sprehod na Vršič odlična izbira. Edino kolcalo se mi je po smučkah zaradi obilice pršiča. V nedeljo na Golici pa žal že vse spihano v klože tako, da bo treba na nov sneg počakati.
Danes smo si noge razhodili in rane polizali na Blegošu. Gor sem bil nazadnje v nahrbtniku - dobesedno, in priznam, da si nisem mislil, da je tako lep razgled. Ljudi po pričakovanju veliko, ampak lepih razgledov in čudovitega sonca zato ni bilo prav nič manj. Nazajgrede smo obiskali še kočo in via nazaj v dolino. Zdaj pa čakajmo obljubljeni mraz in pozdravimo nastajajoči led.
Z Džanijem sva se danes odpravila gledat razmere v Kamniške. Že zarana sem na parkirišču čakal in čakal, pojavil se je Džani, ostali so spali. Edini, ki so nas prehiteli so bili polnojajčni mladci z visokoletečimi cilji, ki bodo svojo štorijo kmalu delili z nami.
Po pričakovanjih je snega zelo malo, prične se šele nekje na 1800 metrih, spodaj je vse nekaj spihano in sem ter tja kaka zaplata, kot neka pocufana kura. Više gor je snega vedno več, a vsaj na Grintovcu nič omembe vrednega. Dež je šel zgleda...