Objave

Ablanca, VDV, MDV in Viševnik

Včeraj v nedeljo sva se z Meto odpravila pogledat vrhove Ablance, Velikega Draškega vrha, Malega Draškega vrha in na koncu še Viševnika. Ljudi na Studorskem prevalu je bilo kot da bi kaj zastonj talali drugače pa na poti kašne pretirane gneče ni bilo. Vreme v dopoldanskih urah kot naročeno, rahlo oblačno in prijetno hladno kasneje pa je posijalo sonce in temperatura je poskočila.
Drugače pa lepa kondicijska tura kar pa lahko slike le potrdijo

Preberi več

Popoldanski Viševnik

Na kratko kondicijsko smo jo mahnili na Viševnik. Lagano sportski ob 17h iz Ljubljane in malo pred 19h smo že stali na vrhu Viševnika. Prava avantura se je sicer pričela šele ob povratku proti prestolnici, ko smo do bencinskega servisa pripeljali dobesedno na zadnje hlape.

Preberi več

Grintovec

Za nedeljo popoldne je Aladin napovedoval izboljšanje. Še v dežju sem se odpravil proti Suhadolniku, kjer je sonce že poskušalo predreti oblake. V dobre pol ure je dež ponehal in na Kokrškem sedlu se je že pričelo jasniti. Od tam sem zavil proti bivaku pod Grintovcem. Na vzhodnih pobočjih je bilo popoldne kakih 5 do 10 cm svežega mokrega snega, ki pa razen vlage v čevljih ni povzročal posebnih težav. Malce zoprn je bil edino greben iz Mlinarskega sedla, ki je na več mestih kar precej podrt. Na vrhu je bilo...

Preberi več

Krofička

To soboto se nas je nabralo pet hribolazcev in odzvali smo se na klic Krofičke nad Robanovim kotom. Izhodišče smo pomaknili nekaj višincev višje, saj smo se zapeljali po makadamski poti do zadnje kmetije, vseeno pa nas je čakalo cca. 1.000 m vzpona. Pot se je strmo vila najprej po gozdu, se na grebenu odprla, kjer se je odprl čudovit pogled na Logarsko dolino in Robanov kot, se zopet spustila in s severne strani Krofičke zopet strmo dvignila po skalah. Pod vrhom nas je čakalo še nekaj klinov in jeklenice, na...

Preberi več

Gonžarjeva peč 2

Kot je trend v holivudskem svetu zadnje čase, ima tudi vsak omembe vredna odprava svojo ponovitev... Nič bat, tokrat samo s fotografskega vidika. Še slike od Tanje, iz taiste odprave.

Preberi več

Gonžarjeva peč

Za tiste bolj resne člane FA: Odprava uspela, vseh 7 članic preživelo.
Za tiste malo manj resne FA-ovce: 7 nežnejših duš se je v nedeljo odločilo, da bo preslišalo vsa svarila o možni zamudi napovedi (še enega) konca sveta in se odpravilo na ferato. Odvrnile jih niso niti opazke, da je D/E zahtevnost samo za hudo resne Popaje (Hribi.net Press), niti o hudih posledicah doma narejenih samovarovalcev in neznanju o njihovi uporabi, niti čisto resna vprašanja malo starejših občanov v stilu »Pa imate štrik s...

Preberi več

Jebel Toubkal 4167 m

V začetku maja smo se s Štefanom Mikužem in Blažem Krapežem odpravili na Jebel Toubkal, ki je s svojimi 4167 m v Visokem Atlasu tudi najvišji vrh gorovja. Izbrali smo klasično pot, v kopnih razmerah deklarirano kot dvodnevni treking, s startom v vasi Imlil. Do sem nas je iz Marakeša pripeljal taksi za relativno majhen denar, na parkirišču nas je nemudoma »napadel« domačin Lahcen Bouredda (http://www.toubkal-mountains.com), ki pohodnikom in alpinistom ponuja prenočišča in prehrano, izposojo opreme ter vodiča....

Preberi več

Vzhod na Rogaču

Danes zjutraj sem šel probat koliko moči ima jutranje sonce na Veliki Rogatec. Štartal sem iz Konca ceste po plezalni na vrh. V temi sem splašil dva gamsa, medvedov nisem srečal, sicer se je dan lepo naredil. Ker sem se na hitro odločil kam grem, nisem uspel dat info na grupo, a če še koga zanimajo nočni pohodi in sunrise scena v hribih, se bomo že zmenil.

Preberi več

Vrtača z zamudo

S skoraj tedensko zamudo (težave tehnične narave), ampak nikoli ni prepozno. V nedeljo sva se z Alešem (a.k.a. Bambi) povzpela na mejni vrh med Avstrijo in Slovenijo; Vrtačo. Na Zelenico, čez dolino Suho ruševje in na horuk gor po Y grapi. Aleš se je nato prvenstveno odsankal z vrha, sam pa sem sestopil v klasičnem slogu.

Super turca in krasen razgled z vrha. Predvsem na dolino Poden, kjer so nekateri člani Freeapproveda tisti dan raje smučali na mondenem smučišču. Fail! =)

Preberi več

Grintovec

Na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp sva se z Martinom povzpela v himalajskem slogu ... Štiri korake in pavza, da se nadihaš. Pa spet od začetka ... Ja, nekateri se lahko pohvalijo, da imajo obilo kondicije, midva morava le-to še pridelat. Vsekakor pa je bil vzpon vreden truda, saj sva bila na strehi in seveda na vrhu poplačana s čudovitim razgledom.

Snega je sicer zelo malo, kar pa ga je, pa po dvanajsti uri postane južen, tako da dereze pridejo zelo prav ... čeprav se je meni vseeno uspelo...

Preberi več
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...