Slovenska verzija Antarktike (KRIŽ)

Z Nejcem sva šla izkoristit prekrasno vreme zadnjih dni. Zgodaj popoldne sva se odpeljala do Planine Blato, parkirala zraven male množice avtov in se ravno do mraka povzpela do Koče na Planini pri Jezeru, kjer sva v lepo urejeni zimski sobi prespala. Še prej pa sva se v mraku/temi povzpela na Pršivec in brez večjih poškodb preživela precej mukotrpno hojo po koreninah (le Nejc je kot zgleden gornik imel svetilko). V družbi simpatičnega starejšega para sva navkljub smrčanju dobro spala in naslednji dan prej...
Spet z nekajdnevno zamudo (tokrat zaradi komunikacijskega šuma med nama z Nejcem :)) pišem o najini plezariji v JV steni Planjave. Dostopa do stene je iz Jermance slabe dve uri in že nekoliko utrujena od nošnje vse opreme počasi le zaplezava v smer. Problemi so se pa začeli pojavljati že takoj po prvem raztežaju, ko sva zgrešila pravo smer in potem vseskozi nisva vedela kje sploh sva in ali sva sploh prav. Kot je razvidno iz priložene fotke sva plezala po rumeni pikasti smeri in ne po rdeči. To sva seveda...
Sicer pišem z nekaj dnevno zamudo, pa vendarle. Dva pocarska prijatelja še iz gimnazijskih dni sva se po enomesečni plezalski abstinenci odpravila v lažjo smer (IV/IV,200m) s kratkim dostopom. Smer uporablja slovenska vojska in je zelo dobro zavarovana (svedrovcev več kot dovolj), poleg tega pa tudi označena s sprejem!! Vseeno sem kot prvi v navezi premalo pazil na orientacijo in že v drugem raztežaju sem zgrešil smer, ki sva jo kmalu spet našla. Lep(š)a plezarija je v drugem delu smeri, spodaj je nekoliko...
V nedeljo smo se 3je mladci (Njec Štebe, Matevž Blaznik pa jst) odpravili v Julijce. Po načelu 'kjer avto vozi, alpinist ne hodi' smo se odpeljali na Vršič in pričeli s hojo do vstopa smeri na južni strani Prisanka. V prvem raztežaju, ki je bil sicer najlažji, sta nas pestila antarktični mraz v prste in hudo trenje dvojne vrvi, ki sem jo komaj privlekel do sidrišča. V naslednjih 5ih raztežajih smo se kar lepo ogreli in suvereno plezali večinoma po relativno položnih ploščah, ki pa so vseeno terjale...
Z sotrpinom iz šolskih klopi Lenartom sva se danes namenila pogledat situacijo v Kamniških alpah. Z avtom do Suhadolnika, nato pa peš naprej. Kaj kmalu se začne sneg in če ima kdo v planu kakšno turno smuko se bo v naslednjem tednu še mogoče pripeljati skoraj do avta. V prvotnem planu sva imela eno izmed smeri v Kalškem grebenu, ampak sva se na podlagi ne preveč dobrega poznavanja terena in pomanjkanja snega odločila za manj rizično varianto. Do same smeri, ki je precej kratka (150m) in pripelje skoraj na vrh...
Ker že dva dni nisem bil v gorah sem si privoščil eno 'klasično' turo. Z avtom hitro do Tržiča in nato naprej do recimo 950mnv je cesta prevozna, višje je led kot na drsališču, ki pa nima več daljše bodočnosti. Ker nisem hotel preizkušati ledne ceste sem hitro zavil desno po eni izmed vlak, ki pa se je seveda izkazala za napačno odločitev, saj sem kmalu lomastil po precej strmem gozdu. Preostanek poti do vstopa je minil brez težav. Sama grapa je bistveno bolj neprijetna kot lansko leto, saj snega močno...
Današnjo 'šajbo' sem izkoristil za eno klasično turno smuko. Štart zjutraj v zmrznjeni Planici, vzpon na smučeh do vznožja ozebnika, tam smuče na nahrbtnik in gasaaa skozi koluar. V planu sem imel vzpon na vrh Jalovca, ampak me je grupa preostalih smučarjev opozorila, da so komaj ušli plazu južnega snega. Sonce je res pripekalo in odločil sem za razumsko vrnitev nazaj. Smuka je bila kar ugodna, čeprav bo snega zmanjkalo neverjetno hitro; sploh na nekaterih delih na zadnjem delu ceste iz Tamarja do Planice. Po...
z Nejcem sva se odločila dodobra izkoristit lepo soboto in tokrat sva se namenila v Kamniške alpe. S avtom se z nekaj muke lahko pripelje skoraj do Jermance. V grapo sva lepo vstopila potem pa sva se kmalu 'izgubila' in se napotila preveč v levo, prišla na nek raz in ugotovila da tu ne bo šlo. Malo sva raziskovala naokoli in ugotovila da je Bosova desno od naju, do tja pa naju je ločilo nekaj ruševja in še strmina ki sva jo ukrotila z enim abzajlom. Nato sva nadaljevala v zmernem ritmu, ovirana s precej delno...
Z Romanom sva se danes dodobra naužila zimskih lepot slovenskih gora. Štartala sva pol ure hoje nižje od Doma pod Storžičem in hitro napredovala do vstopa v povsem zalito Kramarjevo smer. Tam so naju pričakale skoraj idealne razmere in po 3 urah sva že stala na vrhu. Če ima kdo veliko 'jajc' bi se smer mogoče dalo presmučati, ker jih mi2 očitno nimava dovolj sva sestopila po izjemno trdem, skoraj ledenem Petem žrelu, Roman peš, jaz s smučmi.
Torej krasna dopoldanska tura z zasluženim Radlerjem
pod...