Objave

Zjutraj sem obžaloval, da nisem šel višje v gore, ampak že nekaj ur kasneje ne več, saj je v višavjih deževalo kot za stavo. V Spodnjih gorjah sem pustil avto, nato pa brž na kolo in v hrib. Kmalu sem se znašel na Mežakli in brez večjih planov napredoval po labirintu cest, saj je novih vlak, kolovozov ipd. polno in si z zemljevidom ne moreš pretirano pomagat. Šel sem bolj za nosom, rekoč si ''kamor pridem, pa pač pridem''. Vmes sem še malo zataval, ampak vseeno sem po dobrih dveh urah in pol le prišel na vrh...

V torek sva se z dolgoletnim prijateljem Lenartom odpravila pogledat situacijo v Vrata. Ob pol štirih popoldne sva pustila avto 2,5km pred zadnjih parkiriščem in se začela vzpenjat proti Bivaku IV na Rušju. Pošteno je bilo vroče, da pa ni bilo dolgčas, pa mi je uspelo počiti pločevinko radlerja..posledično je bil 'ruzak' precej moker in dišeč. Kar naporna hoja je bila, saj se je prediralo, teren pa tja do 1600m ne dopušča hoje na smučeh. Nekako do mraka sva prilezla do bivaka in preživela noč v njem. V bivake...

Povabilu Nejca Štebeta se nismo mogli upreti Duško Grabnar, Mare Hočevar in jaz. Zjutraj smo se ujeli ravno na vstopu in nato smo bolj ali manj plezali skupaj, v 2 navezah. Ves čas našega vzpona je rahlo naletaval sneg in občasno se je pripeljal kakšne manjši plazič svežega snega. Bilo pa je vse v sprejemljivih količinah. Še največja neprijetnost je bila kar gneča, saj se nas je kar 4 ali 5 navez gnetlo ob istem času na istem mestu. Sicer pa smo imeli precej dobre razmere, čeprav ledu ni veliko, večinoma pa...

V nedeljo sva z Nejcem odločila za vzpon v Julijce. Odpeljala sva se v Vrata, kjer sva navkljub le centimetru snega potrebovala verige. Na parkirišču na koncu doline sva bila prva in tudi edina ta dan. Po markirani poti sva se napotila proti bivaku IV, nekako do 1500m je snega samo za vzorec (5cm), višje pa začne kar lepo naraščat. Z vsakim metrom višje pa naju ni oviral sneg, ampak veter. Na trenutke je res močno 'potegnilo' in nase sva navlekla vso obleko, ki sva jo imela s sabo. Tako sva uspešno kljubuvala...

Z Nejcem sva šla izkoristit prekrasno vreme zadnjih dni. Zgodaj popoldne sva se odpeljala do Planine Blato, parkirala zraven male množice avtov in se ravno do mraka povzpela do Koče na Planini pri Jezeru, kjer sva v lepo urejeni zimski sobi prespala. Še prej pa sva se v mraku/temi povzpela na Pršivec in brez večjih poškodb preživela precej mukotrpno hojo po koreninah (le Nejc je kot zgleden gornik imel svetilko). V družbi simpatičnega starejšega para sva navkljub smrčanju dobro spala in naslednji dan prej...

Spet z nekajdnevno zamudo (tokrat zaradi komunikacijskega šuma med nama z Nejcem :)) pišem o najini plezariji v JV steni Planjave. Dostopa do stene je iz Jermance slabe dve uri in že nekoliko utrujena od nošnje vse opreme počasi le zaplezava v smer. Problemi so se pa začeli pojavljati že takoj po prvem raztežaju, ko sva zgrešila pravo smer in potem vseskozi nisva vedela kje sploh sva in ali sva sploh prav. Kot je razvidno iz priložene fotke sva plezala po rumeni pikasti smeri in ne po rdeči. To sva seveda...

Sicer pišem z nekaj dnevno zamudo, pa vendarle. Dva pocarska prijatelja še iz gimnazijskih dni sva se po enomesečni plezalski abstinenci odpravila v lažjo smer (IV/IV,200m) s kratkim dostopom. Smer uporablja slovenska vojska in je zelo dobro zavarovana (svedrovcev več kot dovolj), poleg tega pa tudi označena s sprejem!! Vseeno sem kot prvi v navezi premalo pazil na orientacijo in že v drugem raztežaju sem zgrešil smer, ki sva jo kmalu spet našla. Lep(š)a plezarija je v drugem delu smeri, spodaj je nekoliko...

V nedeljo smo se 3je mladci (Njec Štebe, Matevž Blaznik pa jst) odpravili v Julijce. Po načelu 'kjer avto vozi, alpinist ne hodi' smo se odpeljali na Vršič in pričeli s hojo do vstopa smeri na južni strani Prisanka. V prvem raztežaju, ki je bil sicer najlažji, sta nas pestila antarktični mraz v prste in hudo trenje dvojne vrvi, ki sem jo komaj privlekel do sidrišča. V naslednjih 5ih raztežajih smo se kar lepo ogreli in suvereno plezali večinoma po relativno položnih ploščah, ki pa so vseeno terjale...

Z sotrpinom iz šolskih klopi Lenartom sva se danes namenila pogledat situacijo v Kamniških alpah. Z avtom do Suhadolnika, nato pa peš naprej. Kaj kmalu se začne sneg in če ima kdo v planu kakšno turno smuko se bo v naslednjem tednu še mogoče pripeljati skoraj do avta. V prvotnem planu sva imela eno izmed smeri v Kalškem grebenu, ampak sva se na podlagi ne preveč dobrega poznavanja terena in pomanjkanja snega odločila za manj rizično varianto. Do same smeri, ki je precej kratka (150m) in pripelje skoraj na vrh...

Ker že dva dni nisem bil v gorah sem si privoščil eno 'klasično' turo. Z avtom hitro do Tržiča in nato naprej do recimo 950mnv je cesta prevozna, višje je led kot na drsališču, ki pa nima več daljše bodočnosti. Ker nisem hotel preizkušati ledne ceste sem hitro zavil desno po eni izmed vlak, ki pa se je seveda izkazala za napačno odločitev, saj sem kmalu lomastil po precej strmem gozdu. Preostanek poti do vstopa je minil brez težav. Sama grapa je bistveno bolj neprijetna kot lansko leto, saj snega močno...