Zjutraj sem obžaloval, da nisem šel višje v gore, ampak že nekaj ur kasneje ne več, saj je v višavjih deževalo kot za stavo. V Spodnjih gorjah sem pustil avto, nato pa brž na kolo in v hrib. Kmalu sem se znašel na Mežakli in brez večjih planov napredoval po labirintu cest, saj je novih vlak, kolovozov ipd. polno in si z zemljevidom ne moreš pretirano pomagat. Šel sem bolj za nosom, rekoč si ''kamor pridem, pa pač pridem''. Vmes sem še malo zataval, ampak vseeno sem po dobrih dveh urah in pol le prišel na vrh Jerebikovca. Zadnjih 10 min sem opravil peš, sicer pa je bila makadamska cesta vzorne kvalitete. Na vrhu se je videlo proti Krmi, Kotu in Vratom kako močno dežuje, zato sem kar hitro pobral šila in kopita in oddrvel nazaj v dolino. Lepa tura, lepi konci, so pa tud kar precejšnje razdalje.
