V torek sva se z dolgoletnim prijateljem Lenartom odpravila pogledat situacijo v Vrata. Ob pol štirih popoldne sva pustila avto 2,5km pred zadnjih parkiriščem in se začela vzpenjat proti Bivaku IV na Rušju. Pošteno je bilo vroče, da pa ni bilo dolgčas, pa mi je uspelo počiti pločevinko radlerja..posledično je bil 'ruzak' precej moker in dišeč. Kar naporna hoja je bila, saj se je prediralo, teren pa tja do 1600m ne dopušča hoje na smučeh. Nekako do mraka sva prilezla do bivaka in preživela noč v njem. V bivake ponavadi ne nosim spalne vreče, ampak se pokrijem s kopico 'partizank'. Tokrat pa sem krepko obžaloval lenobo, saj me je celo noč pošteno zeblo. Vsekakor je v bivaku manj odej, kot sem jih pričakoval...ne smem pa se pritoževati, saj ni hotel :) Naslednje jutro sem se razveselil gibanja in s precej napora sva le prilezla na vrh Dolkove špice. Sneg ponoči ni pomrznil in pri vsakem koraku se je udrlo prek gležnja. Smučati sva začela približno 50 višinskih metrov pod vrhom. Spust je bil soliden, čeprav ne ravno vrhunski. Iz kotanje na cca 2200, sva se vzpela še (skoraj) na Križ in od tam odsmučala skozi Sovatno. Sneg je bil zelo južen in sva kar pazila, da nisva sprožila 'kaj neželenega'. Sneg kopni s svetlobno hitrostjo in verjetno je bil eden zadnjih dni, da se da smučati skozi Sovatno brez snemanja smuči. Kamenja pa itak ni primanjkovalo :) Sledilo je še mukotrpnih 5km po dolini Vrat do avta.
