Končno je ta zimska vročina malo popustila, in že cel teden histerično opazujemo kako je na jezerskem ponoči tudi do -15C. A nikjer nobenih uporabnih objav ali slik, ali je kaj zamrznilo ali bomo spet toolali?
Samo na en način lahko izveš smo rekli in smo šli, v soboto še pred sončnim vzhodom proti jezerskem.
Ob svitu smo zapustili avto, in se kakšno uro kasneje, pri vhodu v sinji slap, opremili s plezalnimi motikami in nožnimi zobmi, ter zapodili v led.
Praktično polovica prvega ratežaja...
Leto je mimo, snega je končno dovolj pred marcem, tako da smo se freeapproved-ovci zbrali na občen zboru tokrat "že" januarja. Na dolgo in široko se je razpisal že predsednik, tako da bom dodal zgolj naš nedeljski izlet (a žal ne znam v nič krajši obliki)
Prejšnji večer smo glede na trenutne ne-ledne razmere in zelo vetrovno napoved za nedeljo, kakšnih 5 ur navili našo neodločnost do maksimuma. Nisem več vedel ali naj grem plezat, smučat, sankat, plavat, ali kar takoj nazaj v ljubljasnko kotlino, no...
Moji risi (petzl lynx) so res nenasitni in že skoraj cel teden niso nič zobali, ampak res neradi zobajo sami. Hitro objava na grupo, in že imam družbo.
Tako sva v četrtek dopoldne z Rokom krenila na krajši predšihtni sprehod do begunjske vrtače. Že kakšen mesec nazaj sem se sprehajal točno tukaj, a je bilo dosti manj snega kot tokrat, ko je bila po lenuhovi speljana skoraj avtocesta.
Rokove dereze so očitno bolj zbirčne, tako da je malo vijugal sem in tja, in iskal sneg ki še ni bil prepikan, oz....
Mirno in udobno na toplem, sedim v svojem stolu v prijetni dnevni sobi, se prestavljam z ene ritnice na drugo, gledam filme, mačka spi v naročju, druga 1m stran na polici. Kaj hočeš lepšega, življenje je lepo.
Nakar mi spet začnejo gnjavt ti alpinisti, če bi šu plezat severno steno velikega vrha. Mrzlo bo, sneg, led, megla, razmere za en drek, praskanje po skali, pršni plazovi za vrat, kamni na glavo, razgledov nič. Kako naj človek reče temu ne, seveda sem bil za!
Pa smo šli, spet v hribe za...
Spoznal sem jo tako, da smo skoraj do nje zapeljali dva dni prej, ko smo si ogledovali nekaj drugega. In prvo kar sem slišal je bilo: "U nee za njo nimamo cajta, ta je prehuda za dons."
Nakar mi Nejc en dan pozneje reče, če bi jo šel vseeno sprobat v nedeljo (to je bilo na božični dan 2017). Hmm če me nejc vabi pa že ne more bit tolk zajebana in seveda rečem ja.
Vseeno se spraviva taktično, saj nočeva da je kdo pred nama na njej. Ker če je kdo tik pred tabo vseeno ni tako prijetno. Bližava se ji...
No pa je potrpežljivost popustila in smo šli, na jezersko vohat za zmrznjenimi slapovi. A na našo žalost po eni uri vožnje in analiziranjem z daljnogledom, ledu vseeno ni bilo dovolj in smo obrnili. Predsednik sicer ni bil najbolj zagrižen s polnim urnikom že brez plezanja, je bil pa super prijazen da je meni in Lukatu posodil šraufe in dvojno vrv. Kajti govorice so bile, da je tadesn slap pod prisankom že narejen.
Eno uro vožnje in 30min pozneje pa sva ga uzrla, led do vrha, vključno s škotskim...
Že dva tedna nestrpno čakam da se bojo te plazovine splazile in se bo snežna odeja vsaj toliko predelala, da se ne bo udiralo do potencialnih potomcev! Pa sem šel, kot marsikatero popoldne po šihtu, na hrib za blokom. Tokrat sem izbral sicer višji končni cilj in čisto malo pogoljufal z avtom, tako da nisem šel ravno direktno od doma peš.
Po smučišču proti zelenici je bila podlaga super, čim pa sem zavil levo na plazovino pa se je začelo vdirati. Se mi zdi da je tako, ko se ti vdre naključno vsak...
Na, pa sem se ga nalezel še jaz, snegoobsesijonitis! Verjetno sem se preveč družil z našim predsednikom in ga dobil od njega, ali pa je bil morda kriv veličastni biceps.
No kdorkoli je že kriv, naj opišem kako ta bolezen izgleda, da se boste lahko ognili ljudem, ki kažejo podobne znake, ker je očitno nalezljiva.
Simptomi pa nekako takole:
Prvi znak je brainfart, ko sredi julija, zunaj 30C, ležiš na plaži, mimo hodijo punce v bikinijih, ti ba pomisliš na sneg in led v gorah. Še vedno je...
Ravno sem tuhtal, kam bi se dal zadnji vikend v juliju, ko vidim mail z vabilom v dolomite. Pogledam seznam udeleženih, in vidim znano ime. Če se zadeve udeleži sam predsednik društva pa res ne smem manjkat, sem si rekel, ko sem se dodal v tabelico.
Jaay še en super zabaven dolomitski kamp v juliju sem si rekel, dokler nisem prišel tja in videl da je vse skupaj en nateg, predsednika ni bilo tam! Kakšna zarota, vse je bila le ena velika reklamna kampanja.
Ampak ok no, če smo že tukaj pa lahko še...
Tokrat smo se v skalo odpravili malo bolj penzionersko in smo štartali iz ljubljane "šele" ob 7h. Nam zaspancem, ko se ob 7h šele drugič obrnemo v postelji, je še to malo zgodaj, za prave hribovce je pa to že popoldansko plezanje ;)
No ker ura res ni bila najbolj rana, smo se odpravili na vršič zaželeti par želja v vodnjak. Vodnjaka sicer nismo našli, je bila pa skala zato toliko boljša.
Prvi in drugi raztežaj sta bila prava pravljica za plezati, solidna skala, platasta petka, čisti užitek, kar...