Na, pa sem se ga nalezel še jaz, snegoobsesijonitis! Verjetno sem se preveč družil z našim predsednikom in ga dobil od njega, ali pa je bil morda kriv veličastni biceps.
No kdorkoli je že kriv, naj opišem kako ta bolezen izgleda, da se boste lahko ognili ljudem, ki kažejo podobne znake, ker je očitno nalezljiva.
Simptomi pa nekako takole:
Prvi znak je brainfart, ko sredi julija, zunaj 30C, ležiš na plaži, mimo hodijo punce v bikinijih, ti ba pomisliš na sneg in led v gorah. Še vedno je julij, ko ob razprodajah že razmišljaš o nakupu zimske opreme. Čim prvič po dolgem času v mraku oblečeš dolge rokave, pa že pišeš seznam kaj vse boš kupil za prihajajočo zimo.
Seveda tega ne narediš normalno, ampak vse skupaj rata obsesija, kaj kupiti, kaj je boljše kaj slabše, kaj je dobro le za obiranje krompirja in kaj bi dejansko vzel v hribe. S čimer seveda mučiš sotrpine, ki imajo isto bolezen. Itak nimaš živcev čakati do dejanske zime in vse skupaj kupiš že kar ob koncu poletja ali pa nazadnje jeseni. Naj niti ne omenim, da pri tem seveda zapraviš pol svojega premoženja.
In tako z vso novo opremo štopicaš doma probavaš opremo na vse možne načine, zajtrk si pripravljaš s cepini, po dnevni hodiš v gojzarjih za 6-tisočake, da niti ne omenim kam vse v stanovanju se lahko zapičijo dereze! ;)
Ko končno pride napoved in za njo sneg, kljub temu da ga je samo 10cm nad 1500m, letiš na najbližji hrib, samo da slišiš tisti škrip škrip pod nogami. Seveda je še jesen, zunaj pa že naslednji dan 15C in iz škrip škrip kaj kmalu rata špljoc špljoc. Nestrpno čakaš kdaj bo padla temperatura in bo končno napovedan pravi sneg, a slej ko prej nam bolnikom pade sekira v med. Nič več živčnosti, tresenja in strašenja poštarja s cepini, ko v hribe pride prvi pravcati sneg. Sedaj edino kar razmišljaš je ali bi šel v hribe z 10 ali kar 20 konjsko frezo, s katero se boš izkopal iz plazu, ker pač ne moreš čakati da se snežna odeja stabilizira!
Tako da veselo in čimbolj varno v hribe, pa če imate bolezen ali ne :)
