Leto je mimo, snega je končno dovolj pred marcem, tako da smo se freeapproved-ovci zbrali na občen zboru tokrat "že" januarja. Na dolgo in široko se je razpisal že predsednik, tako da bom dodal zgolj naš nedeljski izlet (a žal ne znam v nič krajši obliki)
Prejšnji večer smo glede na trenutne ne-ledne razmere in zelo vetrovno napoved za nedeljo, kakšnih 5 ur navili našo neodločnost do maksimuma. Nisem več vedel ali naj grem plezat, smučat, sankat, plavat, ali kar takoj nazaj v ljubljasnko kotlino, no pa hvalabogu nismo prišli tako daleč. Si pa vseeno pridržujem pravico da kakšnega prvenstvenega brainfarta ;)
Noč je mimo, budilka back street boys-ov zvoni še pred vzhodom, kar seveda hočeš res hitro ustaviti in pač vstaneš. Večina je šla smučati, nekateri praskati po skalah, sam pa sem se raje pridružil skupini za uroševo grapo. Zbrala se nas je četica šestih, in v preddverju seveda poskrbimo da imamo dovolj robe in štrikov za 3 naveze. Kar je bilo popolnoma nepotrebno in v resnici nepremišljeno, ampak recimo da smo pač hoteli naše gluteuse malo bolj natrenirati s težkimi nahrbtniki :D
Nekaj podihanega kisika in švicanja kasneje se znajdemo na pomrznjenem delu 50m pod vhodom v uroševo grapo, kjer se vsi skupaj opremimo s pasovi, derezami in cepini. Ravno v tem času pa vstopa pred nami skupina 4-ih katerim sta se iz strani malo višje pridružila še dva. Vemo da bo potrebno pri skoku verjetno čakati, tako da še malo postopamo pred vhodom v smer na soncu. A nam hitro rata dolgčas in jo vseeno mahnemo po grapi navzgor.
Spodnji del je naravnost pravljica, škrip, škrip, in pet ton veselja.
Ni minilo prav dosti časa, ko pridemo do tistega skoka, kjer se je navdušenje kaj kmalu spremenilo. Pred skokom je bilo namreč še vseh 6. Poleg čakanja so nam družbo seveda delali še pršni plazovi, kepe trdega snega na čelado, premraženi prsti, močan veter, še sonce se nas je naveličalo in zapustilo.
Pa smo vseeno slej ko prej le prišli na vrsto. Tadej je kot z lahkoto preplezal balvan po levi strani, naredil sidrišče tik nad njim in celo našo četico povaroval. Za nami se je v tem času znašla še ena skupina 5 ljudi in ker je skok za neveščega plezalca lahko kar zoprn, smo jim seveda prijazno ponudili našo vrv in top rope varovanje prvega.
No na srečo jih je bilo samo 5, drugače me skrbi da bi Tadej še sedaj enemu za drugim podajal našo vrv in jih varoval.
Ko smo bili vsi skupaj mimo, so se razmere na vrhu uroševe grape še rahlo poslabšale. Že skok nas je večina opravila miže, zaradi pršnih plazov in vetra, naprej ni bilo pa prav nič topleje ali prijetneje. Veter je bil vsako minuto močnejši, vrtinci so nam pihali sneg v oči iz vseh koncev, tik pod vrhom pa še podlaga preide v mehak nestabilen sneg, tako da smo imeli za slovo še kar nekaj dela, da smo grapo zapustili.
No pa vseeno ni bilo tako grozno kot zveni, adrenalin je poskrbel da so nasmehi vseeno ostali na obrazu in mimogrede smo se veselo slikali na vrhu smeri.
Hiter in enostaven sestop do vršiča, posortiramo opremo in sestopimo do naše koče in avtov od kjer si pomahamo v slovo in odrinemo v dolino na toplo.
info: Uroševa grapa (Nad Šitom Glava) IV/I-II, 250m, 21.1.2018, razmere vredu (spodnja polovica šrkip škrip, druga polovica srednje strjen sneg, tik pred koncem pa neprijetno mehak sneg)
