Emma je padla (Dolomiti 2017)

Ravno sem tuhtal, kam bi se dal zadnji vikend v juliju, ko vidim mail z vabilom v dolomite. Pogledam seznam udeleženih, in vidim znano ime. Če se zadeve udeleži sam predsednik društva pa res ne smem manjkat, sem si rekel, ko sem se dodal v tabelico.
Jaay še en super zabaven dolomitski kamp v juliju sem si rekel, dokler nisem prišel tja in videl da je vse skupaj en nateg, predsednika ni bilo tam! Kakšna zarota, vse je bila le ena velika reklamna kampanja.

Ampak ok no, če smo že tukaj pa lahko še kaj splezam sem si rekel. Tako smo se prvi dan podali na jug, parkirali avtomobile v dolini in se odpravili z avtobusi višje, se še kakšno uro ogrevali peš, nato pa zakorakali vsak v svojo steno. Za ogrevanje sta mi Nejc in Džani pripravila nek V+ (Emma), kar je meni kar zgornja meja v hribih. Z dežjem katerega smo čakali da mine pod previsom, vse skupaj ni bilo nič bolj vabljivo. Ampak če vprašaš Nejca ali pa Džanija, če imata kakšne pomisleke dobiš v odgovor konstanten "mnjeeeaah" ali pa "ja no itk da zmoreš", pa smo šli. No moram priznati da sta imela spet prav, smer je bila res super plezalna, zračna in zabavna. Razen edinega dela kjer ni bilo stopov in je bilo potrebno plezati na lepenje, jp trenje je neki druzga, osnovnošolska fizika ;) . Pa še prečno je bilo potrebno iti ravno, ko sem izpel varovalo. In kar naenkrat si psihično v popolnoma isti poziciji kot če bi plezal ta V+ odsek naprej, jaay (sej ste slišal sarkazem v tem jaayu kajne?).
No lepenje je bilo dovolj močno, da ni bilo nobenega guncanja pod vrvjo. Smer je minila hitreje kot smo upali, vreme je še vedno držalo, sadje je nudilo pa več kot dovolj energije. Tako da smo se lotili za razplezavanje še ene zelo zračne IV, katere začetek je bil bolj ali manj pri našem sestopu.

Z nejcem sva ugotovila da zelo malo verjetno obstaja bolj zračna smer, razen če bi bil cel raz previsen. No tudi to je bilo res užitek plezati.Na vrhu te smeri pa se je vreme končno odločilo kaj bi samo s sabo in se poscalo. Bremza (prusik) pri abzajlu po mokri vrvi seveda drži kot presneta, a ne dovolj da se ne bi dalo z malo preklinjanja, matranja in togote uspešno spustiti. Sestop v dežju k avtobusom, nato k avtom in še krajša kolona proti večerji v kampu.
In to je to konec dolomitov 2017!

Ne saj ne, je bil pa to res edini pravi plezalni dan zame. Drugi dan smo bili zaradi slabega vremena in pomanjkanja vodstva v kampu neodločni kot stare babe, tako da smo tja nekje do opoldneva spraševali drug drugega kam bi šl. Na koncu pa smo šli vsi skupaj frikat na Passo Sella.

Zadnji dan z vremenom ni bilo nič boljše, a smo se potem vseeno nekako odpravili v stene. Nekateri plezat, drugi hodit, no tretji smo imeli pa malo drugačno doživljanje hribov. Z Jakatom in Urško smo se odločili plezat sella towers, ker so kratki in lahko ob spremenljivem vremenu splezamo enega, dva ali pa vse tri stolpe. No žal smo se že pri prvem stolpu spomnili, da so lažje smeri obljudene z počasnejšimi alpinisti (coughPočasniZaPopiz***ZačetnikiCough). Po nekaj preveč minutah čakanja na prvem štantu in gledanja pešnajst navez pred nami, ki so si že med sabo metali skale na glavo je vse skupaj zgledalo vsako minuto manj zabavno. Po krajšem posvetu smo se odločili da gremo raje nazaj na prelaz frikat. Spust po razgibani III-IV je vsekakor nekaj drugega kot spust s previsa. Tako da je vse skupaj trajalo malo dlje. Žal naša vrv res ni hotela zapustiti dolomitov in se je pri vlečenju še zataknila. Sledi seveda vsaj enourno reševanje vrvi s prusikarjenjem in premikanjem vozla, da se ne bi zataknil še enkrat. Tako smo po neodločnem jutranjem izbiranju smeru, enournem pristopu, čakanju na prvem štantu, zoprnem spustu in sedaj še reševanju vrvi, rekli bobu bob, plezanju pokazali sredinec, in se odločili da bomo preostanek dneva preživeli pod drevesom v senci.

Ko smo se nasenčili, smo se odpravili proti domu. Na četrt poti smo se srečali z vsemi ostalimi skupinami, kjer smo naredili mini piknik, požrli vso hrano ki je še ostala, se presedli v taprave avte in se z nasmejanimi obrazi in novimi izkušnjami vrnili domov.

Oziroma 2 Splezani še 9484 ali kako že ;)

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...