Objave

Vikend smo preživeli na Okrešlju, kjer se je v sklopu alpinističnega tečaja odvijala zimska tehnika. Sobotna vremenska napoved je bila več kot odlična: v pripekajočem soncu in skoraj brezveterju je bilo kopanje in izvajanje prereza snežne odeje pravi užitek. Tečajniki so nato še spoznali kako se zaustaviš s cepinom ter ostale koristne zimske manevre. Vseskozi smo lahko opazovali (z varne razdalje seveda), kako so se z Mrzle gore, v razmaku 10-15 minut prožili plazovi.

V nedeljo sva jo z Moniko mahnila...

"Master of spam" me je s svojimi lovkami, po internih in podtalnih kanalih, v večernih poznih urah, ko so že skoraj vsi spali, okužil z nadvse nadležno boleznijo. Simptomi so že dosegli akutni stadij, zato si ne morem kaj, da ne bi s fotografijami s Kredarice pospamal še debeluharski portal.

Lep dan je klical, hribi so prevagali nad frikanjem, zato sva jo z Glinškom mahnila v Julijce. Točen cilj sva kar med vožnjo izbirala, nakar - po nekaj ping-pong variantah - sva se le zedinila. Zelnarico noben od naju ni še obiskal, obenem se nama je zdela primerna tura za nabiranje (zadnje čase usahle) kondicije. Na planini Blato parkirava, nato mimo planine Dedno polje zagrizeva v breg. V spodnjem in senčnem delu je bil sneg ravno pravšnji, više pa sva bila na trenutke deležna prave čofte. Vseeno sva...

Medtem ko so ostali tekli in navijali na ljubljanskem maratonu, se nas je ducat raziskovalno navdihnjenih podalo čez mejo v plezališče Limski kanal. Že sam sonček je odtehtal sicer malo daljšo vožnjo, ko  smo pa poprijeli še za istrsko skalo in na vrhu bili deležni pravtako enkratnih razgledov, smo vedeli, da se bomo še vrnili. Za občasno razdražljivost in kriljenju z rokami smo se lahko zahvalili roju pikapolonic in os, ki so na trenutke bile prav moteče. Kljub vztrajnosti nam niso pokvarile splošnega vtisa...

Jesenska topla sobota je bila kot nalašč za frikarijo, zato smo se skupaj s tečajniki napotili onkaraj meje, da bi v negneči (no, gnečo smo nato mi naredili)  in idiličnemu okolju poplezavali dokler nam roke ne bi odpovedale. Obleganje Gorgone je v celoti uspelo, saj smo nedotaknjenih spustili le nekaj smeri. Peščica se nas je napotila tudi v "Veliki toranj", kjer smo po različnih večraztežajnih smereh preplezali na največji stolp in obenem simbol Vranjske Drage. Razgibavanju do poznih popoldanskih ur je nato...

Ta vikend se nas je peščica podala v Paklo, kjer smo uživali v brezkompromisno dobri skali, enkratnem ambientu in odličnemu vremenu. Segreli smo se s severnim rebrom v Velikem Ćuku (4b+/170m), nadaljevali s centralnim kaminom (5a/180m) v istem vrhu, vmes pa krajšali čas s frikarijo.

Kisla Ljubljana nam ni dišala kaj preveč, zato se je včeraj skupinica frikoljubov še v dežju napotila proti obali, kjer naj bi nas po napovedi dočakalo gostoljubnejše vreme. Sprva ni kazalo nič dobrega, vendar je sonce razgnalo štrcajoče oblake in kmalu začelo pošteno nažigati. Nismo ostali križem rok, zato smo takoj začeli z naskakovanjem vertikal. Potenje je bila stalnica, še posebej v smeri s ključnim detajlom z oceno 4c, ki pa nam je predstavljal trd oreh. Na srečo smo bili v dobri družbi rašičana, ki je...

Malo z zamudo objavljam nedeljsko dogajanje prek meje.

V družbi dveh W-jevk, smo po dobrih dveh urah dostopa prispeli do bivaka Gorizia, kjer nas je dočakal tako strupen veter, da sem se ogrel šele, ko sem nase zmetal vse kar sem imel v nahrbtniku. Bilo je prav zimsko sredi poletja; še malo pa se bi obrnili. No, na srečo se je veter do vstopa v smer le polegel, tako da smo vstopili v severni raz VBŠ (IV/III, 280 m). V prvih dveh raztežajih ni bilo pretiranega veselja, saj skala je bila bolj naši...

Posredujem Majine plezalske vtise iz Bavarske smeri (tekst in foto: Maja P.):

Moja druga alpinistična :)

Po slabih treh urah spanja me Monika vrže iz postelje (beri kavča) in mi sporoči, da naju čez 20 minut na bližnjem parkirišču pobereta Eva in Tomi. Najprej sem mislila, da so vse skupaj le sanje... pravzaprav nočna mora, ko pa sem po nekaj minutkah prišla k sebi, sem dojela, da sem se res dogovorila za plezanje. Po obilnem zajtrku - kruh in Viki krema se končno odpravimo proti severni Steni...

Lep dan je klical, zato sva jo mahnila proti Koglu. Ura je bila rana, še prerana, saj sva oba še zehajoča stopicala proti vstopu v smer. V drugem raztežaju si je dr. Thomas zaželel levo varianto, kamin ocenjen z IV+, ki pa je bil zame in za moje znanje konkreten zalogaj.  Z gredine nadaljujeva v poklino desno, kjer se mi je uspelo zagozditi do te mere, da sem moral izvesti seanso joge in uporabiti vse kontorzionistične sposobnosti , da sem se osvobodil nahrbtnika in nadaljeval s plezanjem. Še dobro, da so za...