S: Zlato, a motim?
Z: Ah ne, ravno pakiram!
S: A pol vseeno gremo?
Z: Ja, valjda.
Tako nekako se je odvil včerajšnji jutranji pogovor, saj sem zaradi vremena hotel preveriti veljavnost odhoda. Pogled na vso mokroto z neba in ARSO-va prognoza me nista najbolj prepričala. Misel, da bi ves moker visel kje v ledu mi ni bila po godu. Po 5 minutni neodločnosti sem končno le izdavil: "Ja klinac, grem pa reumo nabirat, saj doma se mi ne ljubi biti."
Mlačca nas dočaka v rahlem...
V soboto smo tečajniki in tisti bolj izkušeni veselo udrihali s cepini po ledu v Mlačci. Vremenska napoved ni obetala nič dobrega, vendar nas je na poti v plezališče jutranji sonček prav razveselil in ogrel. Moram priznati, da mi je ta zimski ledni poligon zelo všeč. Na razpolago imaš veliko smeri, od tistih lažjih, do dolgih in napornih vertikal. Torej za vsakega se je našlo.
Po preplezanih nekaj smereh, se začela preizkušnja v mešani smeri z vložki drytoolinga, kjer so Anže, Bor in Džani napenjali...
Dolge in aktivne praznike sem na veliko zaključil v soboto, ko smo se Tadej, Tine, Gašper in jaz podali v osojne stene Storžiča. Plan je bil prilezti po Kramarjevi grapi, nato bi sledil turni (bil sem edini pešak) spust preko Petega Žrela nazaj do izhodišča. Med potjo sem že imel v glavi možne kadre, ki bi jih lahko posnel pri spustu. Dostop do grape je bil kar utrudljiv, saj je bilo veliko napihanega snega na trdi polagi. Ker sem bil edini brez dodatkov, je bil štrik od vstopa v grapo naprej ponovno v domeni...
Prvi januar je ponudil odličen uvod v novo leto. Navsezgodaj, medtem, ko je večina šele dobro prikrokala domov, se je trio z uglašenim mlinčkom podal proti Italiji in naprej na Predel. Na znanem in zadnje dneve polemiziranem odcepu nas je pričakalo darilo sosedov. Sredi ceste so italijani postavili tablo "ZAPRTO za promet". Tu je par vzdrževalcev kolovratilo z bagerjem in vodja nam je že od daleč nakazoval, da prehod ne bo možen. Po krajšem pogovoru izvem, da je problem v padlem drevju. Ker smo imeli svoje...
Včeraj se mi je po večdnevnem neudejstvovanju zahotelo malo rekreacije. Ker sem bil relativno pozen, sem skoraj obupal, da bi našel sotrpina. Da bi dal post na google grupo FAT-ovcev, sem skoraj odpisal, saj le kdo bi gledal maile ob 21 uri. Nakar mi je Anže posredoval cifro od Đanija, ki je baje nekaj omenjal, da bi šel kam za pol dneva. Super. Se zmenim z njim in danes sva se kar na Ljubelju dobila. Parkiram in se začnem pripravljati na odhod, nakar se od nikoder prikaže Zupanov Brane v polni turni opremi....
Evo, bom tudi sam pristavil svoj lonček. Spodaj je galerija slik, ki sem jih uspel za silo obdelati. Slik je še več, tako da jih bom v najbližnji prihodnosti zapekel na CD. Sorry, čas ni moj zaveznik te dni... Tekstovnemu delu se tokrat ognem, saj je že Mare dobro povzel celotno dogajanje. Skratka, odlično je bilo!
Četrtek naj bi bil čisto navaden delovni dan, dan ko bi ga moral preživeti v službi. Vremenska napoved za vikend je bila vsega kriva (namreč zanič vreme), da temu ni bilo tako. Pridno sem nabiral kondicijo, gazil sneg in užival v samotnih krajih. Ja, take dneve kot je bil četrtek, se lahko v zimskem času na prste prešteje in bil bi greh, da se jih aktivno ne izkoristi. Še dobro, da imam fleksibilno službo, tako da kakšen prosti dan mi ni težko dobiti. Ker še nisem vešč kakšnih resnejših plezalnih podvigov...