JV raz ali greben na Kukovo špico je od daleč vidna linija, ki je v meni že nekaj časa vzbujala zanimanje. Čeprav je Kukova špica prva impozantnejša gora v grebenski liniji med Vrati in dolino Belega potoka, je jugovzhodni greben na Kukovo špico pri meni do prejšnjega tedna ostajal zgolj na seznamu želja.
Jugovzhodni raz Kukove špice
Dostop do dejanskega pričetka oziroma grebena je sorazmerno dolg. Prvi del poteka po stezi, ki vodi proti Kukovi špici prek sedla (normalka), ko pot preči veliko grapo vin gre vodoravno v levo pa zavijemo v neizrazit, položen in gruščnat žleb. Kaj hitro strmina naraste in v lahkem poplezavanju dosežemo previsno zaporo, ki jo obidemo po desni strani.
Od tam nadaljujemo z lahkim poplezavanjem in hojo še kakšnih 150 višinskih metrov, ko naposled zavijemo desno proti grebenu, ki ga dosežemo po strmih travah. Dostop se mi je zdel bolj zoprn kot sam greben.
Pri vzponu po grebenu gre za lažje plezanje do največ IV. stopnje, zato sva plezalke pustila v avtu. Nekaj varoval že tiči v skali, prav pa pridejo tudi premična varovala, ki sva jih s pridom izkoristila. V grebenu sva pustila tudi en nov klin, ki je bil tako dober, da bi ga bilo greh odstraniti. Skala je spremenljive kvalitete, od zelo dobre do silno naložene, kar je žal stalnica naših gora.
Po grebenu sva hitro dosegla previsno zaporo, kjer se s prečnico v desno čez krušljiv svet prebiješ na rob stene in na vrh stolpa v grebenu, kjer se težave končajo. Po okrepčilni malici sva nadaljevala z lahkim poplezavanjem po grebenu, ki vodi po logičnih prehodih do vrha. Ta je dlje kot se zdi in po tistem, ko že zdavnaj pospraviš vrv, še kar nekaj časa poplezavaš.
Na vrhu sta naju je pozdravila oblačnost in nekaj osvežilnega vetra, kar naju je okrepčana z malico hitro odgnalo v dolino.
Ker se je ob vzponu nabralo preko 1600 višinskih metrov razlike, nama je po enako dolgem sestopu odlično dela osvežilna kopel za stopala in stegna.
