Kako zna vreme pokazati zobe in premešati razgrete misli treh mladcev smo spoznali danes ponoči... Včeraj po službi smo jo Džani, Rok in moja malenkost mahnili naravnost na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Vremenska napoved je obetala lepo vreme, idealen veter za izjemno hiter sestop in seveda ustrezne temperature. No ampak tokrat so se vremenarji kot kaže malce ušteli... Bilo je vlažno kot v prastari kleti, na vso opremo je sedala vlaga in še preden smo zaspali so bile spalne vreče pod milim nebom povsem mokre. Kakšni dve uri je bilo zelo mrzlo in jasno, potem pa so se zgrnili oblaki in ob 2h, ko sem se prvič zbudil, je bilo kot v Mordorju. Veter, megla, oblaki, mraz, vlaga. Fuj! Džanija sem komajda videl poleg sebe, Rok je bil že v megli, ki bi jo z nožem rezal. Skratka - ob 5:15 smo vstali in se prav na hitro spokali v dolino. Ker je pihalo povsem drugače, kot bi moralo, smo vsi trije sestopili peš in naravnost v službo. Narava nas je zopet opomnila, da smo zeloooo majhni. Bilo je čudovito! Prihodnjič po službi na kraljico Julijcev.
