Vsak začetek je vznemirljiv. Če ga doživiš v steni in na grebenu ob sneženju, pri -22ºC in povprečnem vetru 70-80 km/h po 11 dneh neprekinjenih aktivnosti v Alpah na smučeh v pršiču in s cepini v rokah v ledu, pa si ga še bolj zapomniš. Tako je moj soplezalec, ki mu je bilo dotično plezanje prvo v višjih hribih, prvo pozimi v kombinirani smeri in kakšno 5. nasploh - doživel dotično avanturo, kjer smo spoznavali brutalno moč narave. Na primer to, da murphyjevi zakoni držijo, ko je najmanj treba: da se vrv zatakne na najbolj izpostavljenem mestu; da je edina poč za edinega metulja, ki ti še visi na pasu - zamrznjena in neuporabna; da če se ti mudi, se še z več malenkostmi zamudiš dlje kot običajno; da se je na vsakem varovališču pametno ustrezno zavarovati, ker te sunek vetra prek 120 km/h dobesedno odpihne ... V zimskem snežnem viharju smo v steni in na grebenu 3842 m visokega Aiguille du Midija uživali Dean in jaz ter Bor in Dule. In če kdaj - potem sem bil tokrat neizmerno hvaležen Patagoniji za zalogo kvalitetnih in predvsem toplih oblačil!
