Objave

Letošnji Chamonix je bil v precej ozirih zelo drugačen od vseh prejšnjih. Tega, da sem bil v prestolnici alpinizma (in ostalih gorskih športov) tudi delovno, bi se najhitreje privadil, precej težje oziroma nikoli pa sušnega obdobja, ki se je končalo z dežjem. Sami sreči se imamo za zahvalit, da je pred tem 7 dni nenehno sijalo sonce in da so vse do nižin vladale zelo nizke temperature. Vremenske pogoje smo izkoristili pretežno za plezanja v snegu in (črnem) ledu in nekaj skale oziroma kombinacije ter obiske...

Navadno slabemu začetku sledi dober konec. Vsaj pregovorno je tako...
Letošnja zima se je pričela obetavno. A so ti obeti trajali le nekaj dni. Težko opišem nestrpno pričakovanje prvih snežink, ki že po nekaj centimetrih snega preraste v pravo obsesijo: vsakodnevno preverjanje vremenskih napovedi, višine snežne oddeje, stanja razmer doma in v tujini... Večeri pred napovedanimi padavinami so lahko prava živčna vojna. Tista ta resna, ko človek samega sebe pripravi do stanja, ko ni pomirjen s samim seboj....

Pred nekaj tedni je padla ideja, da gremo na najvišji vrh Alp. Ker smo še bolj zelenci, smo si izbrali najlažjo pot za vzpon, tako imenovano Gouter route. Po zbiranju osnovnih informacij, smo samo še čakali na lepo vreme. In ob prvi lepi napovedi, smo se brat Urban, Luka in jaz odpravili proti Chamonixu oziroma sosednji vasi Les Houches. Prvi dve uri vzpona smo si skrajšali z gondolo, nato pa nadaljevali do koče Gouter na višini 3817m, kjer smo prenočili. Noč je bila zelo kratka, pa ne samo zaradi vstajanja...

Zdaj lahko prikimam, da ko se poravnajo planeti in naravnajo zvezde, se zgodi nekaj posebnega. V našem primeru je bil to pravi zimski pornič! Nemogoče je namreč 287 km presmučanim kilometrom v pršiču - globokem do pasu in preko - opisat kakorkoli drugače! Kdor ne pozna občutkov, ki jih prinaša več dni zapored padajoči kosmuljček (op.a. gigantske snežinke, ki padajo z veliko hitrostjo in veliko njih), nas bližnji in društveni kolegi seveda neupravičeno imenujejo testosterona prepolni prepotentneži. Radosti, ki...

Vsak začetek je vznemirljiv. Če ga doživiš v steni in na grebenu ob sneženju, pri -22ºC in povprečnem vetru 70-80 km/h po 11 dneh neprekinjenih aktivnosti v Alpah na smučeh v pršiču in s cepini v rokah v ledu, pa si ga še bolj zapomniš. Tako je moj soplezalec, ki mu je bilo dotično plezanje prvo v višjih hribih, prvo pozimi v kombinirani smeri in kakšno 5. nasploh - doživel dotično avanturo, kjer smo spoznavali brutalno moč narave. Na primer to, da murphyjevi zakoni držijo, ko je najmanj treba: da se vrv...

Za češnjo na vrhu torte po celotedenskem pršičarjenju na našem sindikalnem izletu v Chamonix, so se razmere zadnji dan pred odhodom poklopile, da je bilo moč na (hitro) odletet še z Aiguille du Midija čez Valle Blanche. V resnici sicer dobrih sto višinskih metrov nižje, ker je pihal sever, vzletet je bilo treba pa na jug. Letalci vedo o čem govorim... Frčanje nad seraki in navidez neskončno širokimi belimi površinami spreminjajočih se oblik in tudi s preko 100 km/h par metrov stran od oglatih granitnih sten...

Kaj se zgodi, ko se dvonadstropni avtobus članov Freeapproved odpravi v samo zibelko alpinizma, v francoski Chamonix na sindikalni zimski izlet? Huh, kar precej! Nemogoče je, da bi napisal vse posamezne zgodbe, ker nimam niti časa niti prostora za vnos tolikih črk in besed potrebnih za opise le-teh, zato bom zgolj povzel bistveno… Cel avtobus fatkotov na kupu v tako lepem kraju kot je Chamonix, obkroženi s samimi lepimi gorskimi vršači in v super družbi - sindikalni izlet v pravem pomenu. Cel teden smo...