Letošnji Chamonix je bil v precej ozirih zelo drugačen od vseh prejšnjih. Tega, da sem bil v prestolnici alpinizma (in ostalih gorskih športov) tudi delovno, bi se najhitreje privadil, precej težje oziroma nikoli pa sušnega obdobja, ki se je končalo z dežjem. Sami sreči se imamo za zahvalit, da je pred tem 7 dni nenehno sijalo sonce in da so vse do nižin vladale zelo nizke temperature. Vremenske pogoje smo izkoristili pretežno za plezanja v snegu in (črnem) ledu in nekaj skale oziroma kombinacije ter obiske zaledenelih slapov. Od freeride smučarije, ki sem si je sicer močno želel, ni bilo nobenih užitkov, niti razmer, a nad Chamonixem pod velikimi stenami in s fantastičnimi razgledi tudi turna smuka ne zaostaja. V prvem tednu smo se naužili sonca, mraza in vetra, v prvi polovici drugega pa je z južnimi vetrovi prišlo bolj vlažno, a žal tudi precej toplejše vreme s padavinami. Otoplitev smo izkoriščali na smučiščih (in čisto malo tudi ob njih) ter za alpinistične ture z najvišjim izhodiščem... Chamonix me vsakič znova očara s svojim utripom in značajem in po toliko letih obiskovanja se ga še zdaleč nisem naveličal in prav vsakič doživim kaj novega in lepega... Družba je bila kakopak odlična (je v Freeapproved sploh lahko drugače?), gore so še vedno ošiljene, granit pa prav tako kot leto prej in desetletja pred njim enako lakomno požira frende in jebe v poči, da plezaš varno in sproščeno. Še pridemo! In še par fotografij...
