Objave

Danes se nas je sedmero odpravilo v Mordor. To je območje v Zahodnih Julijcih, kjer ne sije sonce, kjer nebo ni modro temveč črno, kjer se moč vetra meri v trimestnih številkah in kjer ni živega človeka. Razen nas. Mordor je kraj, kamor smo zatavali v orkanskem vetru in od koder smo se vrnili - živi.
Bolj preprosto bi to opisal lahko samo tako, da nas je danes jefe Džani odpeljal malo preveč proti levi in smo potem raziskovali en luštkan koluar direktno pod mogočno poletno smerjo Demoklej. Snežne razmere...

Tale tura se je v Maretovi glavi valjala že dolgih osem let. V glavi Miha, Mitja in mene pa od srede, ko nam je Mare zaupal svoje načrte. Aja, zvečer na Komno, zjutraj pa čez Bogatinsko sedlo do Krnskega jezera, na Krn in nazaj. Ni panike. Krna se spomnim še iz mlečnih let in vem, da je bilo ful luštn nabirat žeblje in ostanke čevljev iz prve svetovne vojne. In v smislu,kaj pa otrok ve….., se je začelo.

Da ima tale tura v Maretovih očeh posebno težo, priča tudi dejstvo, da si je fant za to priložnost...

Napoved za vikend je bila lepa, Komna pa je klicala že nekaj časa. Odločitev je padla, da greva že v petek po službi proti koči in si privoščiva vikend na snegu. Vzpon je potekal po serpentinah, v spodnjem delu je še kak kamen pokukal, višje pa ne več. Ker nisva bila ravno zgodnja in luna ni bila polna, sva zadnji del poti osvetljevala z lučkami in do koče prispela pred osmo uro. Po večerji zgodnji počitek v ledeni sobi, brrr… V soboto zjutraj se je nebo razpolovilo, na zahodu modro, v dolini in na vzhodu pa...

Po nekajurnem tuhtanju, kje izkoristiti čudovito vreme, ki se je obetalo v soboto in cedenju slin ob podobah pršičnatega raja, ki so se ga Freeaproved mojsti lotili teden nazaj, sva se vajenca Maja in moja malenkost, skupaj s kolegom Boštjanom, odločili, da v praksi preverimo teorije o preobrazbi snega na takšnih in drugačnih legah Ojstrnika. Odločitev, ki se je izkazala za popoln zadetek v mehko puhasto sredico. Ne sicer tako deviško, voljno in mehko kot ob obisku omenjenih, pa vendar še vedno dovolj za...

Danes pred službo sem jo zarezal na Viševnik. S turnimi smučmi. Ja, pravilno ste prebrali :) Končno sem spet opremljen s turno opremo in ker sem bil neučakan, sem jo hotel stestirati že danes. Sicer se obnese, razen pancarjev, ki sem jih že prvi dan (levega) zlomil. Očitno ne velja pravilo "težji kot so, boljši in močnejši so" - in dražji :-(. Kakorkoli že, vzpon je minil bliskovito, na poti sem prehitel še enega turnaša, sicer pa sem jih na poti dol srečal mnogo. Razmere so grozne. Gor grede je vlekel...

Medtem ko so trume napadale Kovk (Monte Coco) in Lepi vrh (Cima Bella), je sedmero turnih smučarjev v miru in tišini teptalo 30 cm pršiča po hudourniški strugi proti sedlu Pleccia. Ta se nahaja na meji med Italijo in Avstrijo, le streljaj bolj vzhodno od zgoraj omenjenih destinacij. Iz sedla smo se najprej zagnali desno na en kucelj po imenu Achomitzer Alm in se po neokrnjenem pršiču pripeljali nazaj na sedlo. Nato smo krenili še levo proti našemu cilju – Ojstrniku (2052). Pot vodi čez sedlo Bistrica...

Danes smo v strašansko ugodni razmeri Orto, jaz in dva kolega z matičarskega ferajna zlezli in odsmučali Prisojnik / Prisank, 2547 m. Odsmučali smo na južno stran, smer ima originalno oceno IV/S5, danes pa je bilo nekaj lažje. Orto je zjutraj zaspal, se zbudil, ko smo bili mi že na Vršiču, a nas je vseeno dohitel. :)
Tura je polnokrvno alpinistično smučanje z enega od velikanov Julijcev, spodaj pa nas čaka dolgo in sitno prečenje vse do vstopa v grapo.
Na robu proti Vršiču smo srečali Borčijeve...

Lagano sportski (kot bi rekel naš precednik) ob 9.30 iz Ljubljane na Ljubelj, kjer sem presenečeno bulil v golo smučišče - aja Karavanke. Zato sem štartal kar v supergah in jih zamenjal pri domu na Zelenici. Za ogrevanje sem šel na Zelenjak, potem pa proti vrhu po skrajno desni varjanti iz osrednje grape (mislim da je desni Y). Na vrhu malo sončenja potem pa spust po osrednji grapi. Zgornji strmi del sem skoraj cel poabručal, potem pa začel uživantsko obračati. Razmera neverjetno ugodna, trd sneg a nikjer...

Praznik in lepo vreme smo izkoristili za vzpon in smuko s Poljanskega vrha preko ravnine Poljane. Tura je bila super in zelo poučna. Imeli smo zelo trd in poledenel sneg, na sončnih pobočjih južen, marsikje pa je bilo kar nekaj napihanega snega. Zaradi poledenele skorje smo polovico poti naredili kar s cepinom in derezami. Pri spustu se nam je nasmehnila sreča, saj je sonce ledeno snežno skorjo nekoliko omehčal tako, da je bil spust fenomenalen (za del preko gozda to ne velja). Sicer smo naredili nekaj manj...

Po petkovem razočaranju, ko sem dvakrat malo pod vrhom Škrnatarice obračal (nepredelan prhek votel sneg - obupno) in se nato zadovolil z vrhom žleba se je danes vse poklopilo. V Krmi kot pred Mercatorjem. Ne vem, a so na Kredarici delili zastonj joto, ampak neki je moglo bit. Sonček sva dosegla ob devetih na lovski koči nato pa naprej proti vstopu v direktno grapo (lepo je vidna recimo z Viševnika), ki Rjavino razpolovi na dva dela, Sneg je bil presenetljivo dober, pod do 10 cm juženega super kompaktno....