Napoved za vikend je bila lepa, Komna pa je klicala že nekaj časa. Odločitev je padla, da greva že v petek po službi proti koči in si privoščiva vikend na snegu. Vzpon je potekal po serpentinah, v spodnjem delu je še kak kamen pokukal, višje pa ne več. Ker nisva bila ravno zgodnja in luna ni bila polna, sva zadnji del poti osvetljevala z lučkami in do koče prispela pred osmo uro. Po večerji zgodnji počitek v ledeni sobi, brrr… V soboto zjutraj se je nebo razpolovilo, na zahodu modro, v dolini in na vzhodu pa sivo. Krenila sva proti Bogatinskemu sedlu v upanju na prečenje proti Mohavščku. Po poti sva dvakrat prečila plaz, sicer pa je bila pot utrjena od predhodnih turnih smučarjev in na žalost tudi pešakov, ki so za sabo pustili globoke luknje, ki niso ravno užitek. Proti sedlu se je veter stopnjeval, pogled na ledeni Mali in Veliki Bogatin, pa naju je navdušil, da se raje vzpneva na Lanževico. Srenači gor, srenači dol, veter, sonce, mraz,… pa sva prišla na vrh, kjer se je odprl čudovit pogled proti Jalovcu, Krnu, Komni,… pri spustu sva naletela na trdo kložo in nižje na pršič. Preden se je prikazala koča, je čakal še en vzpon na sedlo in nato spust. Če bi me kdo ob povratku vprašal kam želim v nedeljo, bi odvrnila da samo še domov v posteljo :) in je prišlo novo jutro in z njim zelo potrebna nova energija. Ravno toliko jo je bilo za vzpon na planino Govnač in sedlo pod Mohavščkom, kjer se je prileglo martinčkanje na sončku. Spust je zahteval nekaj spretnosti, ki jo bo potrebno še izpilit, globok sneg in strmina sta mi povzročala kar nekaj težav, je pa bilo zato otroško veselje ob padcih vedno prisotno :). Ponoven vzpon in spust proti planini Na Kraju in vijuganje po številnih serpentinah proti dolini na srečo ni prineslo novih prask na smučeh. Super vikend!
