Kovinarska (V/IV, 400m)

Po letu dni se z Alešem zopet naveževa skupaj na štrik. Lani Steber revežev, letos Kovinarska. Da se zopet vrneva v isto ostenje naju je prepričal zelo poetični opis Miheliča, ki kar ne more prehvaliti smeri in dobre skale. A na terenu sva kmalu spoznala, da treba njegove opise jemati z malo rezerve - Mihelič bi nekaj fine skale našel verjetno tudi v hoji po melišču navzgor :)

Pri vstopu v smer sva naletela na še eno navezo, katero sva želela prepričati, da je vstop bolj levo. Na koncu sva se vdala in jima sledila čez pravi vstop. Morda naju je malo zavedel sneg, ki prvi raztežaj skrajša za nekje 10m. Po malo nerodnem prestopu v desno (nikakor naj te ne zavede prusik meter višje - pojdi pod njim!) sem v lepem kaminu, ki te pripelje na vrh prvega raztežaja. Sledi nekaj raztežajev plezanja po precej podrtem svetu, ki je na polno naložen. Kamniti izstrelki vseskozi letijo od naju in tudi od naveze nad nama. Teh nekaj raztežajev je tako nezanimivih, da jih kasneje nisva več znala opisati.

Po dobri polovici smeri se znajdeva v kotanji, od nje spet nek čuden raztežaj, po katerem se končno znajdeva v najlepšem delu smeri. Nekje 60m visoka plata težav V, ki ponudi res čudovito plezanje v odlični skali. Da je veselje še večje, prvi daljši cug pride ravno name. Štanta se proti vrhu plate na polici pri luski. Narejena sta dva štanta - s tremi klini je za robom levo, na desni je štant z dvema klinoma. Do zloglasne prečke je od tega štanta še 10m plezanja naravnost navzgor. Sama prečka ima nekaj zoprnih metrov takoj v začetku, potem pa postane krušljiva in naložena polica dolga dva raztežaja. Ko polica zavije okoli raza, naju pričaka izstopni kamin iz smeri.

Ko potegneš črto je bila tura kljub vsem naloženim kamnom še zmeraj lepa z nekaj prav simpatičnimi raztežaji plezanja.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...