Jakovemu vabilu na jesenski pohod na Kanjavec se ni bilo moč upreti. Pot smo pričeli na parkirišču pod planino Blato, od tam pa sledili v celoti razriti poti. Hitro mi je bilo jasno zakaj je planini ime Blato. Ugrezalo se je do gležnjev in če ne bi iskali obvozov po brezpotjih v gozdu, bi se nam udiralo do kolen! Naredili smo lepo krožno turo, navzgor mimo planine pri jezeru in vzhodno od Zelnaric, dolgrede pa čez Planino v Lazu. Vmes nas je Jaka odpeljal še na skrivne konce do svojih merilnih postaj, srečali pa smo tudi dva južno govoreča planinca, ki sta ravno pospravila šotor in se grela na soncu, saj naj bi ju ponoči menda rahlo zeblo. Kmalu po prihodu na vrh nas je zajel tudi oblak in vlažnost, ki jo je prinašal vse močnejši jugozahodni veter. Zanimiv sprehod v lepih koncih s čudovito naravo in dobro družbo. Gotovo je k doživetju pripomogla tudi odsotnost vsakršne gneče :) Fotografije Jaka Ortar & Co.
