Po dolgem času sem Martina prepričala, da si mi pridruži v hribih. Zbujanje sredi noči za odhod v hribe je zame postala že rutina.
Zbor DM ob 5ih proti dolini Vrat in na Škrlatico, čez travnik v gozd, po zložnem kolovozu in nazaj strmo v gozd porasel z rušjem in macesni. Od razpotja smo nadaljevali v desno v smeri Škrlatice in po nekaj minutah vzpona prešli v bolj položni svet v bližini bivaka, kjer sva z Martinom ugotovila, da med druščino, ki je hodila malo pred nama je bil še en Freeapproved član (Duško) v družbi članov PD Matica. Pot smo nadaljevali čez manjše melišče, pašnike pod Dolkovo Špico in nazaj strmo gor vse do krnice Zadnji Dolek. Od razpotja smo nadaljevali desno po stmem melišču vse do vstopa v steno. Pot je odlično varovana z jeklenico, skobami in klini. Sledilo je še malo lažjega plezanja vse do grebena, od tam pa je bilo le še nekaj metrov nič kej posebno težavne hoje do vrha. Posedanje in klepet na vrhu smo hitro zaključili in se odpravili v dolino saj so bile za popoldan napovedane nevihte. Zadnje dve uri hoje so bile bolj tihe v upanju, da bo dež ponehal in da bomo čimprej zagledali Aljažev dom v Vratih. Za srečen konec nas je v zadnjih min hoje opralo, da smo v Aljažev dom prispeli premočeni.
Z Duškotom sva se oba strinjala, da nas Škrlatica ne vidi še za kar nekaj let :)
