Prevčeva smer v Stenarju

Na Rokovo prigovarjanje, da bi še vsaj nekaj zimskega pospravili v žep, sem se nenaspan in utrujen od dela vendarle odločil, da je morda vredno poskusiti. Prevčeva smer naj bi bila lahka, le dostop je precej dolg. Ob petih sva v soboto štartala iz Ljubljane in ob šestih pričela s hojo z razmeroma zelo zasedenega parkirišča v Vratih. Res sva v dobrih dveh urad dosegla vstop, kjer naju je ob jutranjem hladu in blagi sapici malce zazeblo. Že ob prečkanju plazovine sva se ogrela, v prvih metrih smeri pa sploh. Sneg je bil slab, udiralo se je, cepini niso držali. Bila sva 98% odločena, da obrneva. Sproščena z mislijo, da itak ne greva naprej, ampak samo še malo pogledava za vogal, sva plezala višje. Odločil sem se, da prečim še tistih 100 metrov v levo in potem še malo in še malo in naposled sva zlezla tako visoko, da bi bil povratek precej težak. Smer naju je malce presenetila, saj sva pričakovala, da bo le sprehod, tako pa se nama je obema zdela težja kot Teranova, s katero sva jo nehote primerjala. Najtežji del počaka za na konec, to je strm kaminu podoben žleb, kjer z zataknjenim balvanom nekaj metrov plezanja po tanki snežno-ledni brozgi z nogami na skali in brez možnosti varovanja vse skupaj še malček popestri. Sicer pa je bilo tudi v teh pozimi (zlasti, kadar je cesta neprevozna) sicer precej mirnih koncih kot na placu, naštela sva namreč več kot 20 turnih smučarjev, ki so obiskali Križ in/ali Stenar. Lep poklon snežno sicer bolj borni sezoni, a z mislijo, da je slabše težko in da nas naslednja zima pozitivno preseneti.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...