Giro čez Šplevto. Brez razgleda.

Mladce smo danes gnali v breg. Glede na to, da se je pacala megla in oblačnost, smo jo mahnili na Šplevto "po krožni". Vzpon je bil bliskovit, pavze za govorne nastope z razgledom na Triglavsko severno steno pa prav izjemne. Ko nam je v višjih nadstropjih tu in tam nežno zavejalo okrog ušes, smo bili opomnjeni, da se bliža tudi koledarska jesen in da prihajajo veseli meseci zime ter zimskih radosti. Na vrhu Šplevte smo jedli, kolikor toliko v miru, razen seveda Saturna, ki je ves čas proseče gledal mene oziroma mojo pašteto. Mladci so se izkazali in bili tako gor kot dol urni in spretni, zato se "tastari" še toliko bolj veselimo mesecev, ki so pred nami. Ob bivaku II smo še poslednjič posedeli, se naužili razgledov in se z dvigalom imenovanim "šodršus" instant odpeljali 600 višincev nižje v gozd, kjer nas je čakalo še nekaj strmega vijuganja ob vse bolj zmehčanih kvadricepsih. Lep dan v super družbi z malo manj optimalnim vremenom!

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...