9,5ur neprekinjenega plezanja (Srebrnjak)

Vse se je začelo v četrtek, ko me Rok povabi na neko vikend plezarijo. Ker športnim vabilom ne znam reči ne, seveda potrdim, brez da sploh dobro pomislim kam greva (severozahodni steber IV+/III-IV, 450m).
Odrineva že v petek zvečer in skočiva na planino zapotok, kjer tudi prespiva. Vstaneva v soboto ob 6:00, pozajtrkujeva, skrijeva spalnico v grmovju in se sprehodiva do začetka smeri. Kjer ugotoviva, da imava natiskano samo zgornjo polovico skice. Evo staromodneži, ki pravite da papir ne zataji, z mobiteli sva težavo tik tak odpravila. Si ogledava celo smer z malo večje razdalje, smuk v plezalne pasove in ob 7:30 zagrizeva v skalo.

Do drugega štanta preplezava dvojke kar v čevljih, kjer si nadeneva plezalke in se Rok spopade s prvim krajšim plezanjem IV-. Ves čas iščeva kline saj naju najbolj skrbi da bi zašla s smeri, v celi smeri ni namreč niti enega svedra. 4. raztežaj nadaljujem jaz po mešanih platah, a je večino raztežaja težavnost še vedno le okoli III. Predsednik kdaj bo nadaljevalni alpinistični tečaj, po 40m jaz namreč vse kar delam in razmišljam je, kako naj plezam, če moram s celo težo vleči vrv!
Pri 5. pa zašvicava saj je bil praktično cel raztežaj plezalen IV+, na enem delu celo previsen. A za Roka, ki je tega plezal naprej, to ni noben problem. 6. nadaljujeva z najinimi lagano tempom po platah IV-. 7. je bil spet malo lažji II-III, kjer si za krajšanje časa mečeva kamne na glavo. 8. spet prevzamem jaz, kateri se zaključi s prečenjem levo pod streho. Ampak se 5m pred štantom rumeni štrik odloči, da ne gre več naprej! Ni drugega kot da plezam nazaj in ugotovim kaj ga zadržuje. Nekih 20m rikverc plezanja in težava je odpravljena. 9. Nadaljuje Rok, kar naju postavi pred meni najboljšim raztežajem. Zelo zračna IV+, a je k sreči toliko klinov, da mi je kompletov skorajda zmanjkalo. 11. naju rok popelje po plezalni III do zelo razglednega štanta, vsak hip bi morala bit na vrhu. 12. mimo okna nadaljujem jaz, par metrov po zelo krušljivem delu brez možnosti varovanja. Težavnost II, strah XI. Ker žal nimava 80m vrvi se vstavim tik pred zadnjo plezarijo IV+. Kar je bil tudi 13. in zadnji raztežaj.

Iz smeri izstopiva ob 17h. Ni nama jasno kam je šel ves čas, kako lahko nekdo spleza teh 450m v 4 urah! No razumljivo nama je, da verjetno ne iščejo štantov 20minut, ne oprezajo za klini v strahu da so se izgubili, ne plezajo nazaj da bi sprostili vrv, in na štantih z vrvjo ne štrikajo puloverjev ;)

Sledijo še 3 abzajli, kjer sem jaz z veseljem "kompliciral" in uporabil čisto nove prusike za spust. Mogoče je bila kriva pred kratkim omenjena zgodba, ki se je usodno končala ravno na spustu z natrganim prusikov ali pa to da sva oba že kar precej izmučena tako psihično kot fizično. Ob 21h prideva do avta, posortirava opremo in zaključiva z lepimi spomini.
Danes komaj tipkam, ter ne morem odkleniti telefona, ker očitno prstni odtis ni več isti :D

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...