Po tem dolgem izpitnem obdobju je bil že čas, da sem si malo spucal glavo in pot me je zanesla v Kamniško Savinjske Alpe. Najdragocenejša stvar je bila, da nisem bil nič časovno omejen. V mislih sem imel prečenje od Grintovca pa vse do Ojstrice, ampak zaradi višje sile to ni bilo izvedljivo.
Z avtobusom iz Ljubljane se odpravim proti Kamniški Bistrici, kjer je bilo moje izhodišče. Okoli 12:30 ure začnem svojo pot proti Kokrskemu sedlu. Vreme ni bilo najbolj jasno, tudi kakšna kaplja se je pojavila na poti gor, vendar brez večje mokrote. Kmalu prispem do koče, kjer se usedem za pet minut in opazujem Grintovec. Deset minut je zavit v meglo, nato spet jasen, tako se ponavlja. Odpravim se naprej na pot in kmalu tudi pridem na megleni vrh Grintovca. Pot se nato spusti in nadaljujem naprej do Mlinarskega sedla, kjer me čaka Dolgi Hrbet. Sledi prijetno »grebenčkanje« na Štruco z izjemnimi razgledi in sončnim zahodom. Ura je že bila okrog devet, pol desete. Bil je čas za spanje, odločim se za spanje pod milim nebom. Nekje med Skuto in Štruco najdem dokaj v redu površino, kjer si postavim podlogo in se kmalu zatem po občudovanju okolice zavijem v spalko in prespim noč.
Naslednje jutro se zbudim, nekaj na hitro vržem vase in se odpravim naprej. Hitro se povzpnem na Skuto in že nadaljujem pot proti Turski gori. Rinke sem tokrat spustil. Pod Skuto je tudi eno snežišče, ki ga je treba s previdnostjo prečkati. Ko hodim nekaj časa, opazim moj glavni problem, ki mi je onemogočil nadaljevanje. Podplat na čevlju se mi je do polovice odlepil. Kaj sedaj? Seveda, s takimi čevlji nimam kaj delati tukaj in raje kot hoditi naprej po določeni poti sem se odločil, da bom zaključil svoj potep. Čez Tursko goro se povzpnem in spustim dol proti Brani in nato nadaljujem proti Kamniškemu sedlu. Tam se dam v mir za nekaj časa, pojem, popijem in se malo »martinčkam«. Nato se odpravim počasi proti Kamniški Bistrici, seveda je bilo treba iti čez znano melišče se malo znoret. Pot me odnese naprej v dolino, kjer si privoščim sirove štruklje in seveda eno pivo zraven, nato pa se »martinčkam« naprej ob izviru Kamniške Bistrice in čakam na moj prevoz nazaj v Ljubljano.
