4 splezane, še 9486 jih čaka :)

Mladci lanskoletne alpinistične šole smo končno prišli do težko pričakovanih dolomitov.
Željni tako zelo opevane super skale in navpičnih sten, smo se že kar na poti ustavili pri Hexensteinu.

Imeli smo kar nekaj dela z iskanjem vstopa v smer, ko smo jo končno našli pa smo za smerokaz spustili naprej Italjansko navezo očeta ter 7-letnega otroka. Kar smo čez kakšne pol ure čakanja na točno istem mestu kot prej, rahlo obžalovali. Podobno je bilo na vsakem štantu, počasi in strpno.
Moram pa vprašati naše inštruktorje ali so nas prav naučili komunikacije. Kajti italjani imajo očitno namesto: "podri varovanje, podrto, varujem in plezam" vmes še cel kup nekih signalov oz. sporočil. Sicer nisem razumel nič, a so zveneli skrajno pomembni, saj sta se drla kot nora ;) No po nekih 3urah in pol smo le prispeli na vrh 200m smeri "south arete" na Sass de Stria 2477. Sestopimo po zelo zanimivi poti, polni rovov, in se s kuharico hitro odpravimo proti taboru, saj nam predsednik že piše naj bo večerja ob 18h, mi pa še celo uro vožnje od tabora.

Za drugi dan smo imeli nemalo težav izbrati primerno plezarijo, saj jih je toliko, da ne veš kje bi začel. Tako smo se odločili, da gremo kar za našimi inštruktorji in jih tudi tukaj izkoristimo za smerokaz.
Spravili smo se k Piz Ciavazes v smer "Via della Rampa" (IV). Če si vajen slovenskih štiric, je bila tale malo bolj vertikalna, in jo je bilo pravi užitek plezati. Vsak ratežaj je nudil lepo plezarijo, skala je bila le redkokje zlizana, in skoraj vsak oprimek je stal trdno v steni. Seveda smo mladci v vseh teh stenah redno vtikali frende in jebice, tako smo ob koncu kampa v večini primerov zgrešili le za eno velikost pri izbiri frenda/jebice. Za razliko od prvih dni, ko smo v eno razpoko poskusili poriniti kar vse, ki smo jih imeli za pasom.
Na vrhu smo se vsi počakali, saj smo to smer plezale kar tri naveze, nato pa jo smuknili proti prelazu po izpostavljenem sestopu, na katerem smo si nevedoč, ogledali še smer z strahovzbujajočo prečko za prihodnji dan.

Sveže sadje za kosilo je nudilo več kot dovolj energije, da smo mladci na poti to prelaza, skočili še na prvi stolp v skupini "sella towers". Izbrali smo si smer "Via del pilastrini" IV+ (se mi zdi). Še ena odlična plezarija, ki je v zadnjem raztežaju nudila s skokom čez kamin. Skoraj z vrha smo naredili en abzajl, in hitro odpeketali proti prelazu, kjer so se stari mački afnali s padalom. Lačnih ust smo se skupaj odpravili proti kampu na 20kg rižote :)

Za zadnji dan smo se odločil napasti tisto smer z "grozno" prečko, katera pa se je na koncu izkazala za enega lažjih raztežajev. Tokrat nismo imeli nobenega smerokaza, saj smo bili v nedeljo zjutraj, po pospravljanju kampa, prvi v smeri. Kot prejšnja dva dni smo se navezali na štrike, še enkrat preverili vso opremo in začeli plezati. Dve navezi smo se lotili smeri Rossi (IV), Džani in Primož pa sta splezala sosednjo "Via Delle guide" (VI-).
Detajl v tej smeri je bil še posebej zanimiv, saj se je vlekel čez praktično cel raztežaj.
Še enkrat super skala, lepa navpična smer z odličnimi razgledi in dovolj adrenalina, da si želimo da še ne bi bilo konec.

A žal se naši otečeni prsti in službe ne strinjajo, tako da smo sestopili do avtov, si še enkrat pomahali v slovo in odpravili nazaj proti Sloveniji.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...