Trije kljukci. Trije nevplezani nadebudneži. Trije klini. Eno kladivo in ena kamera. Ne preveč zgodnje jutro v Krmi... In smo zagrizli! V severno steno Debele peči v slabo poznano smer za katero smo slišali, da je strma in da premore pretežno čudovito skalo. Po dostopu, ki se v zadnjem delu čez skrotje, rušje in šodre kar precej vleče, smo dostopali zelo debelo uro, zatem pa le našli vstop v želeno smer. Grega je pričel in pridno smo nabirali višinske metre v vertikali, na ključnem mestu pa tudi precej preko nje. Še kako se je poznala dodatna teža na mojem hrbtu, kjer sem tovoril svoj in v ključnem mestu obešen na pasu tudi drugi nahrbtnik. Vsem se nam je seveda poznala tudi nenatreniranost rok. Ko smo bili čez ključno mesto je pležo začinil še 55 m navpični raztežaj po sicer lepih počeh z dvemi majavimi previski, po tem pa se je smer počasi unesla, zmotili so le nekajtonski naloženi bloki po katerih mestoma poteka smer. Izplezali smo povsem na vrh Debele peči, od koder je nekatere čakal še peš sestop v dolino. Zanimiva smer v super družbi in nepozaben zaključek!
