Z Duletom sva v nedeljo okrevala. Dule po celotedenski nuklearni izkušnji v Krškem, jaz po poškodbi zadnje plati in stegna ter virozi (in upam, da ne še mišji mrzlici, ki te dni razsaja na Kriških podih in v drugih slovenskih bivakih in zimskih sobah). In sva šla na povsem običajen planinski pohod v izvidnico za nekatere zanimivejše podvige proti Luknji pod Triglav. Med sestopom sva naletela še na nabritega Francoza (pred njim na še nekaj mlajših, še bolj nabritih francoskih gorskih tekačev in tekačic). Malo sem ga povprašal, če ve, da je kolesarjenje v TNP (in skoraj povsod drugje v Sloveniji prepovedano) se je samo zasmejal in rekel, da smo v tej deželi pa res prizadeti :) Odvrnil sem mu s hvala, a ga vseeno opozoril še, da če ga dobijo nadzorniki, da mu bo trda predla. Pa je nadaljeval v stilu in rekel, da ga prav malo brigajo naša pravila in birokrati. Potem se je poslovil, obrnil in nadaljeval po šodru zadnjih 50 višinskih metrov s kolesom na rami proti Luknji... Midva sva nadaljevala na okrepčilo v Aljažev dom, zatem pa jo mahnila še na Kriško goro, kjer sva z vrha opazovala in snemala letalce.
