Prišlo je poletje, a zima se še ni čisto poslovila. Tako sem imel v soboto še povsem zimsko turo na Mangart: pri Mangartskih jezerih je bilo zjutraj nič kaj poletnih +4°C, Plazje je še vedno (!) zvezno zasneženo vse do cca 1400m, po petkovi ohladitvi je tudi pomrznilo, zgoraj pa je pihal še severni veter! Skratka prav nič poletno!
Saj ne da se pritožujem, jaz sem prav užival v divjem okolju, gneče ni bilo, trije pa so še smučali z vrha. Gor sem šel po Italijanski, kjer na enem delu pod vrhom že rastejo rožice, sicer pa je še globoko pod snegom. Sestop čez Plazje po odpuščenem snegu pa je bil tudi brez smuči ekspresen :)
Še isti večer sva se z Zoranom odpravila proti planini Blato, tako da sva bila že navsezgodaj na udobni poti čez Krstenico in na Jezerski Stog, ki se ponaša z lepo jugovzhodno steno, v kateri je več krajših in ne pretežkih smeri.
Dostopa je cca 2 uri, kar je verjetno eden glavnih razlogov, da je bila poleg naju tam le še ena naveza. V resnici škoda, saj je dostop zelo lep. Ti konci so enkratni tudi za pohodniško sekcijo, čeprav ni veliko markiranih poti, a tisti, ki imajo radi in spoštujejo gorski mir in naravo, bodo navdušeni! Možnosti za krožne ture, kjer obdelaš 1-15 dvatisočakov hkrati je poljubno ;)
Midva sva splezala najprej Levi steber (IV/III, 150m): lepa, strma smer z dobro skalo. Kratek sestop naokoli in še po Jugovzhodnem razu (IV/III, 160m), ki je sicer lepo zračen, a žal precej krušljiv. Za uživaško nedeljo je bilo to dovolj, še sestop s postankom na Krstenici in gremo z novo energijo v nov delovni teden :)
Objavi tudi na blogu: Mangart in J. Stog.
