Z Romanom sva se danes dodobra naužila zimskih lepot slovenskih gora. Štartala sva pol ure hoje nižje od Doma pod Storžičem in hitro napredovala do vstopa v povsem zalito Kramarjevo smer. Tam so naju pričakale skoraj idealne razmere in po 3 urah sva že stala na vrhu. Če ima kdo veliko 'jajc' bi se smer mogoče dalo presmučati, ker jih mi2 očitno nimava dovolj sva sestopila po izjemno trdem, skoraj ledenem Petem žrelu, Roman peš, jaz s smučmi.
Torej krasna dopoldanska tura z zasluženim Radlerjem
pod smreko na zadnjem travniku nad civilizacijo.
