Danes smo se nič kaj zmagoslavno obrnili 200 višinskih metrov pod Kredarico.
Ležeren odhod sredi dneva, močno sneženje, megla in snežni viharček so botrovali k naši logični odločitvi, da smo se izgubljeni, pol ure pred temo obrnili in šli navzdol.
Ključni moment, da se je naša dvodnevna tura z domnevnim Triglavom jutri (najbrž ne, ker je zelo plazovito) spremenila v enodnevni pohod po snežni idili z nekaj dramskimi vložki je bil ta, da smo pri neki pastirski kočici zavili kilometre preveč v desno.
Manjši plaz, ki nam jo je zagodel ob sestopu je bil že eden takih. Manj kot dva metra pod robom strmine, a že je bilo preveč in se je splazilo. Kakšnih 30 cm debela plast svežega snega, le nekaj metrov v širino - a povsem dovolj, da sem na lastni koži preizkusil kakšno silo ima sneg, ki polzi po strmini. Še sama sreča, da smo bili previdni in hodili tako visoko, saj bi nas sicer zlahka potegnil in ponesel tudi kam dlje.
Vsekakor zanimiva zimska hribovska preizkušnja in upam, da bodo ostali Freeapprovedovci, ki so pred hujšo meglo in metežem prispeli na Kredarico in našli pravo pot :) - prispevali še kakšno objavo z bolj sončnimi fotografijami. Na katerih bo še kaj drugega kot snežinke in veter.
[vodpod id=ExternalVideo.912037&w=425&h=350&fv=host%3Dpicasaweb.google.com%26captions%3D1%26hl%3Den_US%26feat%3Dflashalbum%26RGB%3D0x000000%26feed%3Dhttp%253A%252F%252Fpicasaweb.google.com%252Fdata%252Ffeed%252Fapi%252Fuser%252Fanzecokl.com%252Falbumid%252F5422273323117001681%253Falt%253Drss%2526kind%253Dphoto%2526hl%253Den_US]